::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

En klub, en klobuk

Mariborski župan dr. Andrej Fištravec je pričel v skladu s slabo javno podobo, aferami v svoji hiši in odsotnostjo doseženih rezultatov brenkati na tiste populistične strune, ki so mu še preostale na voljo.

Seveda, v Mariboru je množična identifikacija ena in enostavna, stoji pred nosom: ljudstvo se istoveti z nogometom, če so uspehi vsaj povprečni. Drugega skoraj nima. Prikupiti se množicam nogometnih navdušencev je zatorej zanesljivo zmagoviti recept, ki se ga splača uporabiti. In glej ga čudo: nekoč eden redkih intelektualcev v mestu, doktor družboslovnih znanosti, je pozabil na svoje akademsko poreklo in znanje, zdaj ga navdušuje predvsem vijolična mentaliteta:

»Upam, da bo naša nacionalna televizija naslednjo domačo kvalifikacijsko tekmo prenašala v živo in tako omogočila čim širšim množicam, da si jo v prenosu ogledajo. Zahtevamo in pričakujemo le tisto najosnovnejše – spoštovanje do Maribora, spoštovanje do nogometnih šampionov, spoštovanje do Mariborčanov. Dobrodošli v Mariboru! Ker samo en je klub in samo ena čast!«

S sloganom mariborskega nogometnega kluba je zaključil javno, na trenutke žaljivo pismo in celo oholo dobrodošlico direktorju RTV Slovenija Marku Filiju in direktorici TV Slovenija dr. Ljerki Bizilj, ker ga je razjezilo, da nacionalka ni predvajala nogometne tekme med NK Maribor in kazahstansko Astano v kvalifikacijah za ligo prvakov. »Kruha in iger« je za trenutek zamenjalo geslo »Kruha in nogometnih prenosov«.

Fištravec pismo RTV NK Maribor

Izhajajmo iz pisma, polnega občudovanja najboljšega mariborskega podjetja ter čistih enačajev med Mariborčani in navijači nogometa, ki presenetljivo menda potrebuje podporo javnega zavoda, in si poglejmo nekatere njegove implicitne in eksplicitne trditve in podmene. Osnovna formalna zahteva in poanta v njem je »poziv k nujnosti TV prenosov nogometnih tekem v evropskih kvalifikacijah NK Maribora«.

Čisto mogoče je, da bi po neki logiki lahko RTV Slovenija izpolnila tak pogoj. Ampak morda v škodo kluba: slednji je namreč kot nosilec pravice TV prenosa zahteval 15.000 evrov. In ker je na trgu, lahko sam postavlja ceno, tudi višjo, pravice pa proda tistemu, ki mu ustreza. Če k temu prištejemo produkcije stroške, bi prenos tekme, vsaj tako pravijo pri drugih televizijskih hišah, stal najmanj 25.000 evrov. Župan pa nam finančne okoliščine seveda v pismu zamolči in se pretvarja, da so pri prenosu tekem le dolžnosti. Zanj popolnoma zadostuje, da so tudi v Mariboru plačniki RTV naročnine, da bi z neko nenavadno samoumevnostjo pri naslovnikih dosegel svoje.

Morda si tak denar lahko privošči javni servis, očitno pa so drugi konkurenti presodili, da si ga ne morejo. Zahtevati od javnega servisa vložek brez sistemskega uvida ni upravičeno. Razen tega pri NK Mariboru niso pojasnili, zakaj niso v pogajanjih spuščali cene – kajti še vedno bi se jim, vsaj do neke točke, bolj splačalo prenos imeti kot ne, četudi z nekaj manj izkupička.

Fištravec nogomet prenos Žurnal

Naslednja težava Fištravčeve pozicije je njena hipokritična narava: od drugih terja tisto, česar sam ne počne. Občina bi kot lastnik morala že zdavnaj v obnovo spomeniško zaščitenega dela Ljudskega vrta investirati več milijonov evrov. V pismu župan celo namigne na svoje obveznosti – kar pomeni, da se jih zaveda. Kako torej lahko od nekoga pričakuješ, da bo skrbel za lepo podobo nogometnega kluba, če vanjo sam nisi pripravljen investirati svojega denarja? Ki ga menda ni. Ampak če ga ni, bi morda moral razumeti, da tudi javni zavod RTV deluje po principih ekonomije. In del tega premisleka bi lahko bil tudi naslednji: čemu pokrivati stroške prenosa kvalifikacij, če so pravice ob morebitnem vstopu v Ligo prvakov že oddane konkurentom? Zato načeto vprašanje ni toliko, čemu se javni servis ni odločil za prenos tekme, ampak bolj, zakaj se zanj niso odločili vsi drugi.

Tretja in največja težava pa je, kot sem že nakazal, v očitnem populističnem marketingu, ki si ga ob hitro naraščajoči obilici piarovcev privošči. Bolj se zdi, da je mariborska občina v tolikšni stiski, da bi se rada iz živega blata, ki jo srka vase, potegnila ven z njihovo pomočjo. Njihovo povečano število je torej verjetno v nekem razmerju s podobnimi sporočili, kakršen je apel vodstvu RTV. V mestu, kjer se celo vidne novinarke navdušujejo nad vijolično mentaliteto »Ubi žabara« in jo jemljejo v bran kot majhen in nepomemben vidik nogometne folkore, v mestu, kjer se Viole reklamira kot edino in ključno identitetno točko celo znotraj projekta Evropske prestolnice kulture, tudi s strani novinarjev, smo deležni popolnega strokovnega suspenza ob kopici dogodkov, ki postajajo indic ne čisto nedolžnega družbenega dogajanja.

Skratka: lepo, da podpiramo šport, vendar ne obstaja zgolj pozitivna plat uspehov, ki v mestu proizvajajo prijetne športne občutke, mariborsko identiteto in ponos, spremljajoči dogodki velikokrat dišijo po ksenofobiji, diskriminaciji, rasizmu in enobarvnem lokalpatriotskem navijaštvu. In tudi argument, da številna druga mesta poznamo predvsem po nogometnih klubih, ne bo dovolj dober. Se je župan že odločil, da bo vse, kar v simbolnem, psihološkem in družbenem oziru predstavlja Maribor, zgolj in predvsem samo vijolična barva?

Pregon gejev in lezbijk, aludiranje na simbole in gesla iz nekih najbolj temačnih časov evropske zgodovine, s strani NK Maribor zahtevana diskriminatorna prodaja vstopnic državljanom drugih držav preteklo leto, obsojanje podpore Palestincem ob tekmi z izraelskim klubom, označeno za izraz nestrpnosti (!) in nedopustnih političnih prepričanj, s čimer so v vodstvu mariborskega kluba želeli obračunati s protestniki, nenadoma niso več pereči družbeni fenomeni, ki bi jih moral interpretirati ali vsaj zaznati doktor sociologije. Seveda, v igri so drugi vložki koketiranja z množicami.

Verjetno se bomo strinjali, da bi nas moralo ob sloganih, ki so blizu refrenu »en klub, eno mariborsko ljudstvo, en klobuk«, malce preletavati srh. In tako hudo še ni, celo v mestu ne, kjer je antiintelektualizem že dolgo nazaj postal javna vrlina. Je pa že dovolj porazno, ker je župan kritičnost akademskega duha zamenjal za brezpogojno in brezanalitično vijolično navijaštvo, za suspenz slehernega dvoma in pomislekov, kaj pristajanje in spodbujanje ljudskih igric teh mentalitet pomeni: zanj so Mariborčani kot plačniki RTV prispevka preprosto interpelirali v navijače. Kratkoročna računica igre s populizmom se mu nujno ne bo izšla, tako kot se ni za njegovega predhodnika, od katerega je podedoval vijolični šal.

NK Maribor nemške čelade

Več:

https://vezjak.com/2014/03/30/ubi-zabara-in-novinarske-vaje-v-ubijanju/

http://zofijini.net/izjavi-ob-dogodkih-na-nogometni-tekmi-v-mariboru/

http://zofijini.net/mediji_vijolicna/

https://vezjak.com/2012/01/30/nevidna-matrica-dojemanja-mesta/

http://zofijini.net/pravicnost-je-stvar-clovecnosti-ne-smemo-dovoliti-da-je-izlocena-iz-kateregakoli-elementa-clovekovega-delovanja/

http://zofijini.net/nogomet-politicnost-in-protest/

%d bloggers like this: