Moderacija spletnih komentarjev je trenutno zaradi sodbe Velikega senata sodišča (ESČP) v primeru Delfi AS proti Estoniji in seveda domače novele zakona o medijih vroča zgodba. Ni zgolj na delu sovražni govor, zdi se, da so spletni komentarji ne samo konkreten indikator vseh vrst mentalitet, ki plujejo po Blatnem delu, ampak presečišče hujskaštva, sovraštva in norosti na eni strani ter nezainteresiranosti samih medijev, da bi se spopadli z »moderacijo javnega diskurza«, vzeto čisto generalno. Kar se mene tiče, je ta nonšalanca hujša bolezen od tehničnih napotil, kaj moderirati in kaj ne.
Lep zgled takšne flegmatičnosti dobimo ob (današnjem) zelo bežnem preletu komentarjev na spletni strani Večera. Če kaj dokazujejo indolenco in pasivnost medijskih hiš, je to neizbrisan obstoj tistih komentarjev, ki govorijo o novinarjih samih: Branki Bezjak, Igorju Selanu, Nini Ambrož, Jasmini Cehnar, itd.
Na žaljiv, sovražni, hujskaški, osebno diskreditacijski način.
Če se novinarji in uredniki ne bodo pobrigali niti za svoje lastno ime, kako smemo pričakovati, da se bodo za druge? Če jih ne gane lastna targetiranost, zakaj bi jih kakšna druga? Če ne čutijo sovraštva na lastni koži, jih bo zanimala tuja?
You must be logged in to post a comment.