Kaj je trolanje v primerjavi z oglaševanjem borbe proti njemu, kaj je rop banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo? Razmere na trgu in izbirčnost kupcev so že dolgo nazaj od oglaševalcev terjali, da se prilagodijo in agresivnost svoje dejavnosti zavijejo v nekaj, kar ni prepoznavno takšno že na prvo žogo, preveč odvratno in pravzaprav s tem nedobičkonosno. Kreativnost in nevromarketing, na katera se sklicujejo, zato prepoznavno stavita na kakšen učinkovit undercover prijem, kjer bo oglaševanje manj vidno pod krinko nečesa hvalevrednega. Aljoša Bagola iz Pristopa se spozna na poklic, spomnil se je družbene odgovornosti.
Pristop je Telekomu Slovenije, torej naročniku, ponudil projekt »Moč besede«, da bi pod njegovo znamko Itak (www.itak.si), tj. paketa za mobilno telefonijo za mlade, izpeljali akcijo, ki so jo opisali takole:
Akcija opozarja na pereče izzive v različnih okoljih in na kulturo odnosov v njih. Sovražni govor na internetu, spletno nasilje, nestrpnost do drugačnih, nasilje v šolah in komunikacijska intenzivnost današnjega časa nasploh so za mlade vedno večje breme. Itak sporoča mladim, da so pozitivna sporočila ter strpen in spoštljiv dialog veliko močnejši od negativizma, žaljivega komentiranja ali zasmehovanja. Na kakovost in prihodnost medsebojnih odnosov pa lahko največ vplivamo prav sami. Itak že osmo leto zapored mladim prinaša njihovim potrebam prilagojene celovite komunikacijske storitve, hkrati pa želi ustvarjati kreativni dialog s svojimi uporabniki. Letošnje tržno-komunikacijske aktivnosti bo Itak povezal v pobudo »Moč besed«, v sklopu katere bo opozarjal na aktualne izzive, povezane z nestrpnostjo v današnji družbi.
Ob tem so pritegnili k sodelovanju Fakulteto za družbene vede in Zvezo prijateljev mladine ter v ta namen priredili tudi okroglo mizo in razstavo:
Raziskavo Moč besede so med lanskim junijem in decembrom opravili raziskovalci Katedre za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani. S spletno anketo so zajeli 350 mladostnikov (med 15. in 25. letom starosti), dodatno pa so tudi analizirali medijske objave – in ugotovili, da se o tej temi ne govori in ne piše dovolj, čeprav jo mladi zaznavajo kot veliko grožnjo.
Prav zato pobudnika in nosilca raziskave, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Itak, blagovna znamka Telekoma Slovenije, upata, da bodo izsledki raziskave spodbudili razprave in nadaljnje delo nevladnih organizacij in drugih subjektov, ki si prizadevajo za kakovostno spletno komunikacijo. Prvi korak je že narejen: pobudo Moč besed že podpira okrog 30 nevladnih organizacij in še več posameznih podpornikov.
Raziskava med slovenskimi mladostniki je med drugim pokazala:
– 58 odstotkov vprašanih je na svojem mobilnem telefonu s kratkim (SMS) ali večpredstavnim (MMS) sporočilom prejelo žaljivo vsebino,
– dobrih 47 odstotkov vprašanih je prejelo žaljiv komentar na družbenih omrežjih,
– 35 odstotkov je na družbenih omrežjih zaznalo neresnične informacije o sebi,
– 32 odstotkov je na družbenih omrežjih zasledilo sovražno sporočilo o sebi,
– skoraj 40 odstotkov je prejelo žaljivo neposredno elektronsko pošto,
– 11 odstotkov je prepričanih, da so jih prek spleta osramotili,
– devet odstotkov se počuti, da so jih prek spleta prevarali,
– več kot osem odstotkov jih meni, da so jih prek spleta zasledovali,
– več kot sedem odstotkov jih meni, da so iz svoje družbe v komunikaciji prek spleta izključeni.
Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da so v uvodnem nagovoru akcije itak eksplicitno grobo pomešali in izenačili pojme sovraštva, trolanja in sovražnega govora, lahko iz prispevka v dnevniku TV Slovenija znova razbiramo žalostno sliko nekritične medijske reprodukcije oglaševalskih praks, v kateri hote asistirajo raziskovalci na FDV in drugi, medtem ko za potrebe »prikritega« oglaševanja instrumentalizirani mediji celo pompozno pozdravljajo odličnost projekta.
Navideznost izobraževalne ali vzgojne note in raziskovalni interes sociološke analize namreč ne moreta prikriti dejstva, da se v celotni akciji ves čas preprosto primarno dogaja le oglaševanje, tj. malce drugačna promocija storitve »Itak«, ki dominira v prispevku TV Slovenija že na ravni vizualnega. Omniprezentni logotip se blešči z vseh sten, v katere so ujeti razpravljalci in poslušalci okrogle mize, resda tudi zaradi razstave. Seveda »logično« in po pravici, saj je Telekom naročnik in plačnik projekta. V prispevku zavrtijo nekaj odlomkov iz oglasa kampanje za »Itak« z ekscesivnimi bruhalci ognja, katerega avtor in kreativni direktor je, uganili ste, Aljoša Bagola, ki kajpada, spet ste uganili, nastopa v samem prispevku, vendar kot »kreativni direktor Pristopa« ne govori o oglaševanju, temveč v funkciji eksperta za sociologijo socialnih omrežij pojasnjuje pasti Facebooka. Če bi naročnik mislil resno s svojim bojem proti sovraštvu in nestrpnosti, najbrž ne bi na ta način agresivno reklamiral lastne znamke.
Telekomu Slovenije je, skratka, uspelo ob pomoči Pristopa vreči na finto vso možno klientelo, medije in raziskovalce FDV. Upajmo, itak, da bo prodaja njihovega paketa ustrezno rastla, če jih res zanimajo učinki tovrstnega družbeno odgovornega promoviranja, pa bomo verjetno videli v prihodnosti, ko jih bodo tudi raziskali, izmerili in javno objavili rezultate. Le zakaj imamo vtis, da se to ne bo zgodilo?
Več:
https://vezjak.com/2014/12/30/samozavestni-mulci-na-tv-slovenija/