Murgelsko kadrovanje sega torej vse do Bruslja?
Praktično edini komentar, dodan k vestički v sicer drugem, konkurenčnem dnevniku, h kateremu bi bilo treba upoštevati še izpostavljeni namig o visokih plačah, priča o življenju novinarskega cinizma (ali bi oni sami raje temu dejali sarkazem?) v časopisu, ki velja za najbolj resnega v državi.
Simptom česa so tovrstni cinizmi, praktično edini vsebinski komentar k informaciji? Najbrže hitro pulzirajočega senzacionalizma in tabloidnega žanra, ki se je razlil čez vse domače medije, hipnosti pavšalnega zabavljaškega komentiranja, ki ga prinašajo socialna omrežja (FB in tviter), brezreflektiranega čivkanja in polne vseenosti ali indiference do novinarskih standardov. In seveda simptom nekih medijskih vojn s politiko in političnih vojn z mediji.
You must be logged in to post a comment.