::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Nesebična pomoč Evrope političnim zapornikom

Iz pisarne evropske poslanke SDS-a Patricije Šulin so potrdili, da se je Žan Janša zaposlil kot njen asistent. Med asistenti sicer ni naveden, a postopek spremembe tega poteka.

Iz pisarne Šulinove so nam odgovorili, da za evroposlanko delajo asistenti, ki so strokovno kvalificirani in ki ustrezajo vsem pravnoformalnim zahtevam Evropskega parlamenta. “Obenem poudarjamo, da je izbor najožjih sodelavcev poslancev v Evropskem parlamentu diskrecijska pravica poslancev,” so pojasnili.

Že res, da se Janševemu sinu po razkritju njegove asistentske pozicije ne more skriviti las – v evropskem parlamentu se preprosto ne sprašujejo po tem, koga zaposli poslanec, odločitev prepuščajo njim. Sankcij pač ne bo. In skrivali so ga, kaj pa drugega, da bi se kdo ne obregnil.

A če pogledamo medije, ki so z veliko žlico zagrabili razkritje, in to kar vsi po vrsti, nemudoma prepoznamo le eno značilnost: vsi so o vsem želeli le neproblemsko poročati. In za neproblemskost obenem skriti namig o nepotizmu. Kar je pač dobitna kombinacija preplašenih medijev: oni le poročajo, oni ne razkrivajo nepravilnosti. Zato se nikomur ne morejo zameriti. Zelo predvidljivo.

Janša sin Bruselj MMC

Kaj sodi v ta domet neproblemskega zgolj-poročanja? Da kot novinar zgolj podaš zgodbo, da jo ponoviš za vsemi drugimi. Da se zadovoljiš z nekaj podatki in nekaj namigi. Tudi rumenimi.

V praksi to pomeni redukcijo medijskega sporočila na te informacije:

— da je Janšev poslanec skrivoma asistent in zaposlen pri evropski poslanki SDS,

— da je ta praksa nesporna na ravni zakonitosti, je pa sporna na ravni moralnosti (nepotizem),

— da so se odzvali poslanka, Janšev sin in Janša sam.

Pika.

Od resnih medijev bi pričakoval kaj več, sploh tedaj, ko jim sogovorniki strežejo s trapastimi argumenti. In kateri so bili?

Poslanka Šulin je izrazila zadovoljstvo nad delom svojega asistenta. Elegantno, novinar v to težko sili ali dvomi. A potem se eleganca neha.

Janšev sin, ki si je, mimogrede, uredil svojo službo na način, da je lahko skupaj s svojo punco, ki je tudi asistentka pri še eni poslanki SDS Romani Tomc, se je pred očitkom o »skrivaštvu« zatekel v pojasnilo, da je »sin političnega zapornika«.

Njegov izgovor implicira, da se otroci političnih zapornikov morajo skrivaj zaposlovati v Evropskem parlamentu. Zakaj že točno? Ker jih bodo kamenjali? Ker jih je sram zaradi razmer na slovenskih sodiščih (tako oni) celo v Bruslju? Morda morajo bežati v tujino, ker doma ne dobijo službe? Izgovor seveda predpostavlja politično tezo, da je Janša res politični zapornik, za kakršnega se sam razglaša. Tudi če bi res bil, je pojasnilo absurdno neprepričljivo.

Še manj kredibilno je Janševo pojasnilo. Kaj točno je dejal? Takole:

Če ste včeraj slišali izjavo predsednika Evropske ljudske stranke, to ni edina pomoč, ki jo je Evropa nudila družini političnega zapornika.

Nihče od medijev se ni potrudil ovrednotiti odgovora. In res, Janša je prejšnji dan tvitnil:

Joseph Daul na skupščini EPP: “@JJansaSDS je bil po krivici obsojen in zaprt. Sodstvo je problem v več državah EU.”

Janša tvit EPP Daul

Po vsem sodeč je Daulova izjava, češ Janša je po krivici zaprt in obsojen, zato je slovensko sodstvo problem, okvalificirana za »pomoč družini političnega zapornika«.

No, še en izziv za naše odlične medije – kaj točno ima politična ocena o neki sodbi in stanju sodstva opraviti s pomočjo družini? Je želel Janša reči, da je Daul ocenjeval slovensko sodstvo zato, da bi pomagal njemu in njegovi družini? Razumemo vse implikacije te trditve? Recimo, da Daul torej izreka pavšalne ocene na tovariški, solidarnostni ravni in sploh ne zato, ker bi res bil prepričan, da je slovensko sodstvo problem?

Še bolj iz trte izvita pa je razlaga, da je »Evropa nudila pomoč družini političnega zapornika« s tem, ko je njegov sin dobil službo v Bruslju.

Halo, kaj ima Evropa s to zaposlitvijo? V kakšnem smislu jo je nudila, v kakšnem smislu jo je nudila sinu političnega zapornika? To sta zdaj dve ločeni vprašanji.

Če naj bi Janševo pojasnilo naj dobilo sploh kakšen smisel, bi moralo pokazati, da si svojega asistenta ni izbrala sama Patricija Šulin, temveč nekdo, ki je v Bruslju presodil, da mora Janši pomagati točno na način, da bo zaposlil njegovega sina. Zakaj bi ravno njegova zaposlitev štela za hvalevredno pomoč samooklicanim političnim zapornikom, s tem še vedno ne bo odgovorjeno.

 

%d bloggers like this: