V znanem Hitchcockovem filmu »The Lady vanishes« starejša gospa na vlaku izgine – zdaj je, zdaj je ni, toda težava je v tem, da kasneje potniki zanikajo, da bi sploh obstajala. Nekaj podobnega se res ne sme zgodili s programom stranke Mira Cerarja: zdaj ni, zdaj je, zdaj ni. Bo morda nehal obstajati?
Če sem se v preteklem komentarju pridušal nad dejstvom, da Miro Cerar tik pred volitvami nima obelodanjenega programa in da tega mediji ne kažejo nobene volje opaziti, po nekaj dnevih opažam dvoje: nadebudni trenutno najvišje kotirajoči politik v državi je program svoje stranke resda z veliko zamudo objavil 19. junija na svoji spletni strani, a je naslednji dan že izginil. Menda so ga tako dolgo pilili, so namignili na strani. Nisem opazil, da bi kdo opozoril na izginuli status, čeprav so vmes povezavo na program vključili tudi na Wikipedijino predstavitev stranke.
Za en dan?
Najprej smo ugotavljali, da programa ni, zdaj ugotavljamo, da je bil na voljo en dan in da je stanje prvotno. Ni ga. Absolutno.
Čisto možno je, da so vsega krive »tehnične težave« ali kaj podobnega, ter da bodo vsak hip rešene, zaradi česar da je očitek prenagljen. A to ne bo rešilo zagate. Trenutno ne deluje povezava do programa, tudi uvodno besedilo, ki vsebuje opravičilo, da je program nastajal in se dopolnjeval tako dolgo po kongresu, je izginilo, ni ga prav nikjer. Včasih je še dobro, če si človek kaj pravočasno shrani:
Naj spomnim: Cerar je svojo stranko ustanovil 2. junija letos. Že na začetku ni držal obljube, saj na njegovi uvodni strani še danes prebiramo napoved, da bo ob ustanovitvi predstavil tudi svoj program (»Stranka bo ustanovljena konec maja, takrat pa bo predstavljen tudi njen program«). Ker venomer ponavlja, da je nastajal vsaj eno leto in da ga je pisalo vsaj 80 strokovnjakov, so naša pričakovanja upravičeno še večja.
Ko ga je, verjetno ne zaradi pritiska medijev, saj ga je bilo kvečjemu za vzorec, sedemnajst dni kasneje le ponudil javnosti, sta to dejstvo opazila dva medija (Planet SIOL, Delo); morda sem res kakšnega izpustil. Da je odsotnost programa Mira Cerarja nerodnost in zagata, je nekaj dni nazaj začel opažati Dnevnik, pred tem Delo in POP TV. In tu se praktično neha.
Takoj po objavi programa, čudežno poniknjenega, se je njegovega branja lotil le Planet SIOL in objavil kratek povzetek. Do tega trenutka edini in tudi pohvalno, a kar zgolj podčrta mojo začetno hipotezo o neznosni lenobnosti medijske scene.
The (THE) program vanishes
Optiko lahko tudi obrnemo: čemu bi od slovenskih novinarjev smeli pričakovati, da bodo opazili izginotje Cerarjevega programa, če niso nisi njegove pojavitve? Oziroma še pred tem odsotnosti? A tu se stvar ne neha, zato bo tudi srečno najdeni program za sabo pustil dvome.
Kot sem že opozoril, obstaja kar nekaj formalnopravnih nenavadnosti.
Prvič, program mora vsaka stranka predložiti ob registraciji na ministrstvu. Kateri program je priložila SMC? Je sploh že registrirana? Je priloženi program ob registraciji pravno zavezujoč?
Drugič, peti člen statuta stranke govori o tem, da lahko član stranke postane vsak, ki izpolni in podpiše pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut stranke ter poravna članarino. Sprašujem se, kateri program so dosedanji člani sprejeli?
Tretjič, po sedmem členu statuta imajo člani stranke med drugim »dolžnost delovati v skladu s programom stranke«. Katerim torej, če ga ni bilo ali ga celo ni? Ker je stranka SMC v veliki meri pravniška stranka, vprašanje ponavljam.
Četrtič, v skladu z dvanajstim členom statuta je kongres najvišji organ stranke, med najvišje pristojnosti pa štejeta sprejem statuta in sprejem programa stranke. Statut je ustanovni kongres očitno sprejel, kaj pa program? Evidentno objavljene (in izginule) verzije 2. junija letos ni mogel sprejeti, ker še ni obstajala.
Petič, takole mimogrede: ne samo, da nič od naštetega novinarji še niso uspeli raziskati, zaenkrat se še išče junak, ki bi Cerarja povprašal, kdo so izbrani podpredsedniki stranke in generalni tajnik ter kdaj bodo izvoljeni, če še niso. Da o žalostni idolatrijsko obarvani domeni www.mirocerar.si, ki vsakemu članu stranke sugerira, da je človek ene stranke (one-man- party), raje sploh ne govorimo.
Čeprav se v isti sapi novinarji resignirano pridušajo, kako bedna da je histerična volilna bitka, kjer programi nič ne štejejo, jih v resnici pač ne pogrešajo – se pravi, da jim celo neobstoj ne predstavlja problemske težave. Enostavna medijska hinavščina: sam prispevaš k temu, da programi niso pomembni, saj njihove odsotnosti niti ne opaziš, potem pa ugotavljaš turobno stanje.
V točno takem humusu lahko obstaja in prosperira medijsko dizajnirani Cerar. Zaslužimo si ga točno v meri, kot si ne zaslužimo takšne medijske pokrajine.
P.S. Dopisujem: program se je znova pojavil. Da je res izginil, dokazuje tudi umestitev programa na njihovi začetni strani, saj so program potisnili na začetek kot zadnjo novico, za vest o včerajšnji konvenciji.
You must be logged in to post a comment.