Nič nas ni strah, če je Vanessa z nami

STA je 20. januarja poročala o veseli novici iz Slovenije, ki je prišla z britanskih spletnih strani. Slovita violonistka naj bi dosegla normo za nastop na olimpijskih igrah v Sočiju, ki se pravkar začenjajo. Vsakemu klenemu Slovencu se je najbrž orosilo oko, le kdo ne bi bil ponosen, zgodilo se je na domačem Krvavcu.

Kranj, 20. januarja (STA) – Violinistka Vanessa Mae je konec tedna na Krvavcu izpolnila kriterij za nastop na olimpijskih igrah v Sočiju 2014, poročajo britanske spletne strani. Petintridesetletna virtuozinja na violini je konec tedna nastopila na štirih tekmah in za las izpolnila kriterij za pot na Krasnajo poljano.

Toda kaj točno se je zgodilo na Krvavcu, tuji mediji potem niso poročali. Da bi stvar bila še bolj zabavna, tudi slovenski ne – z izjemo POP TV. Tako kot STA se ni našel prav noben medij v Sloveniji, ki bi želel raziskati zgodbo o čudežnem uspehu violinistke in vanj vsaj malce podvomil. Poglejmo, če bi kaj lahko zamajalo zimsko pravljico in romantično zgodbo o bogati violinistki in pristnih domačijskih občutkih ponosa, ker se je to zgodilo prav v naši  deželici. Kajti morda z inkognito in dobro varovanim dvomesečnim pohajkovanjem glasbenice v Sloveniji vendarle vse ni bilo v najlepšem redu. Morda se violinistka ni kar tako zaljubila v lepote naših smučišč.

Kaj je ugotovila POP TV

Seveda komercialnim medijem ne zaupamo kar tako. Še zlasti tistim, ki radi pretiravajo in iščejo senzacijo, taki pa so v večini. O čem so potemtakem poročali na 24ur? Takole:

Tajci naj bi SK Triglav plačali, da so tekme priredili do te mere, da se je Maejeva uspela kvalificirati. SZS bo sedaj na FIS poslala pismo, v katerem jih bo obvestila o okoliščinah in zahtevala, naj zadevo preverijo.

Teza je jasna: Vanessa Mae naj bi v Sloveniji goljufala. Ker se v kar dveh drugih državah ni uspelo kvalificirati na olimpijske igre, se je znašla na Krvavcu, kjer so ji s štirimi tekmami FIS v dveh dnevih ekspresno omogočili, da nabere ustrezno število točk.

A to še ni vse: preseneča zgoščenost štirih tekem, preseneča izrazito majhno število prijavljenih tekmovalk (največ 13 in najmanj 6, vključujoč violinistko), tudi zasedba: na nekaterih od teh tekem naj bi bile le slovenske tekmovalke, temu  pa naj bi botrovale »izredno slabe vremenske razmere«.

Violinistka je morda dobra glasbenica, toda na vseh štirih tekmah je bila z naskokom med zadnjimi ali zadnja. In vendar ji je uspelo – po seštevku kazenskih točk, ki mora biti manjši od 140.

Če kaj, so imeli novinarji dovolj indicev za sum, da v zgodbi o Vanessi Mae raziščejo podrobnosti. Ne vem, če so to storili, a po vsem sodeč jih – z izjemo POP TV – zgodba sploh ni  pritegnila. Zadovoljili so se s tistim, kar so kasneje reproducirali tuji mediji: osnovno nekritično infotainment ubrano vestjo, ki informira na način, da zbuja radovednost in ugodje obenem.

Bi morali novinarji postopati drugače?

V teh dneh smo slišali števila zagotovila s strani vidnih predstavnikov smučarskih organizacij, da je na Krvavcu vse potekalo gladko in po pravilih. Domnevam, da so številni novinarji razmišljali približno takole:

Organizatorji zatrjujejo, da je vse teklo po pravilih. Torej s kvalifikacijami Vanesse Mae ni nič narobe.

Če so to storili, so prehitro verjeli avtoriteti in morda niso preverili navedb. A v svoji novinarski argumentaciji so po moje storili še eno napako. Namreč ne le, da iz dejstva, da je vse teklo po pravilih FIS, še ne sledi, da z upoštevanjem teh ni bilo nič narobe, ob takšnem sklepanju še nismo mogli niti izločiti možnosti, da pri tem ni prišlo do goljufanja in »režiranja«. Goljufanje in »režiranje« pa si zaslužita javno pozornost in seveda tudi grajo. Trdim torej naslednje:

Vse, kar je po pravilih FIS, še ni nujno pošteno in nesporno. Vse, kar je regularno, še ni nujno negoljufivo.

V tem smislu je črno-bela zastavitev problema nekaj, kar boleha za logično napako lažne dileme: ni res, da je nekaj črno ali belo, vmes je veliko odtenkov. Ni res, da je Vanessa Mae bodisi smučala po pravilih FIS in regularno prišla do olimpijske norme, ali pa je goljufala. Prav mogoče je namreč, da je goljufala in obenem spoštovala regularno pot, vendar so ji veliki poznavalci sistema pravil svetovali, kaj bi morala storiti, prijazni Slovenci iz Smučarskega kluba Triglav pa so ji ob tem nesebično priskočili na pomoč, najbrž ob ustrezni finančni injekciji bodisi Tajske, za katero bo violinistka smučala, ali smučarke same. Žal so zakoni in pravila velikokrat polni lukenj, ki jih spretni znajo izkoristiti. Tudi ne vemo, če ni morda res kaj bilo proti pravilom: zanimivo bo videti, kaj bo uspela SZS s svojim pismom, naslovljenim na FIS, že samo dejstvo obstoja takega pisma pa bi lahko nakazovalo, da določeni sumi obstajajo tudi pri tej krovni organizaciji (ali pa jih vsaj jemljejo resno in želijo ovreči). Tisti novinar, ki bi razmišljal na podlagi zgornje lažne dileme in se odločil, da Vanessa Mae preprosto ni mogla goljufati in bi tej misli ustrezno sprejel odločitev, kako bo in ne bo poročal o zgodbi, bi ravnal neustrezno. In prav to se je zgodilo.

Poskrbimo za Tajce, še več akcij!

Le primer nasprotnega spina si je privoščil predsednik gostiteljskega kluba, ko se je odzval na redke očitke (očitno na POP TV) z besedami:

»Gre za zakulisne igre tistih, ki niso uspeli na volitvah v Smučarski zvezi Slovenije. Zlasti gre za alpski del smučarije, ki je sprožil hajko po medijih, da smo goljufali. Pa je bilo vse tako kot je po predpisih potrebno! Žalostno je, da nismo tega izkoristili za promocijo, vključili Tajce v še kakšno akcijo, zdaj jih bomo tožarili mednarodni zvezi!« je bil sočen predsednik kranjskega smučarskega kluba alpincev, Roman Meško.«

Ne le teorija zarote, lep primerek ne zgolj teze, ki zajaha non sequitur (»Če je bilo vse po predpisih, nismo mogli goljufati«), temveč tudi sklicevanja čustva in še večje promocije, ki bi jo morali pri Tajcih še bolje izkoristiti. Seveda,  morda s sloganom: »Pridite v Slovenijo, deželo številnih olimpijskih možnosti!«

V času, ko se številni slovenski športniki niso zmogli uvrstiti na olimpijske igre, je srce parajoče, da je to v zadnjem trenutku uspelo neki drugi slavni osebi.  In če vsi domači mediji z navedeno izjemo niso uspeli izustiti niti trohice najmanjšega dvoma v dogajanje na Krvavcu (kar bodo najbrž nekateri šteli celo za izraz visokih profesionalnih standardov),  in to celo že najmanj 10 dni po začetnem razkritju, torej vse do danes, se nam s pozitivnimi vestičkami o čudovitem uspehu Vanesse Mae dogaja učinek podvojitve, redek za te kraje. Namreč ne le, da novinarska resnica obvelja za takšno doma, nekritično se širi tudi preko meja. Na ta način je na podlagi pasivnosti in inertnosti domačih novinarjev Vanessa Mae postala zvezda tujih poročil (BBC, Independent, Telegraph, Reuters, …). V njih ni bilo nobene zgodbe o režiji in prirejenih tekmah. Sloveniji mediji so izgubili veliko priložnost, da v tujino ne promovirajo Vanesse Mae, temveč svoje lastne profesionalne standarde. Še več, za zgodbo so začeli zanimati, tako kot STA, šele na podlagi zapisov britanskih, verjetno po principu »Če oni pišejo, bo že držalo«. Da bi morali oni iniciirati »domačo zgodbo« in jo raziskati, jim ni padlo na pamet. Morda ob tem kakšnemu novinarju delam krivico, a v splošnem takšno stanje je. Na koncu bom zadovoljen, če bo ostalo le pri tem, da je Slovenija le balkanski raj za petične zvezdnike, ki jih igranje violine počasi dolgočasi in imajo športne apetite, katerim lahko lokalna smučarska pamet ustreže bolje kot domačim smučarskim nadebudnikom brez denarja.