Jesen pred pomladjo z državnozborskimi volitvami prinaša trenutke, ko se volivci že počasi odločajo, da se bodo odločili: komu zaupati glas čez nekaj mesecev? Morda izbrati med strankami, ki se zaklinjajo, da izpolnjujejo obljube in vam za nameček neskrito podeljujejo še sladke bonbončke, ali pa zaradi razočaranja raje med tistimi, ki obetajo novo politiko z dovolj novimi obrazi?
Desnica nima večjih težav z »upravljanjem« svojega razočaranja, leva sredina in levica pač. Po volitvah 2022 je bilo čutiti elan in »svobodo«, ki sta prišla z Robertom Golobom, nepričakovanim odrešiteljem države pred kremplji zdrsa proč od demokracije. Nov prišlek z vrha podjetja GEN-I je uspel za koalicijsko igro prepričati celo vedno skeptično stranko Levica. Danes pa so indikatorji brez milosti: vrstijo se padci podpore, sploh vodilni stranki Gibanje Svoboda, mediji poročajo o kadrovsko sumljivih odločitvah, reforme so nedokončane, čeprav se bodo zaklinjali drugače, Golob kot začetni up levice pa nenehno izgublja na verodostojnosti in se zapleta po potrebi še v preiskave, povezane s korupcijo in integriteto.
Antigolobizem
Toda za vse obupane se je nenadoma pojavil nekdo, ki želi presekati z obojim, janšizmom in Golobom: obljublja celo nekakšen antigolobizem. Vladimir Prebilič s svojo stranko Prerod je napovedal, da z Janšo, ki je jamstvo za orbanizem in avtoritarnost vladanja, ne bo sodeloval, toda s prvakom Gibanje Svoboda tudi ne. Vrata pušča odprta zgolj za sodelovanje z njegovo stranko, če se bodo odpovedali sedanjemu liderju – možnost, ki je nihče niti od daleč ne omenja. V intervjuju za Večer zelo naravnost svari, da bi bilo dobro, če nihče od vodilnih akterjev levega in desnega pola ne bi postal novi predsednik vlade – nanaša se seveda na prvaka SDS in Svobode.
Pred razočaranimi levosredinskimi volivci je zato jasna odločitvena dilema, ki jih sili k premisleku: zakaj sploh Golob in zakaj ne morda raje Prebilič? Ali pa morda nihče od njiju in je bolje staviti na stara konja, Socialne demokrate in z Vesno okrepljeno Levico? Bo uspelo Mihi Kordišu ali še komu od manj vidnih igralcev? Golobov antijanšizem, ki ga je zagotovo ustoličil, postaja manj izrazita ideološka formula tega trenutka, morda tudi zato, ker je glas Janše v predsednikovi glavi vedno glasnejši.
Po drugi strani se šef Preroda hiti prerekati s stranko Levica in na drugi strani odpira fronto s stranko Vesna, ki ga celo poziva, da vrne svoj mandat evropskega poslanca. Na ta način lahko v veliki želji, da bi se distanciral na vse strani, tudi s pretežkimi besedami, hitro postane zelo osamljen jezdec brez zaveznikov takrat, ko bi jih potreboval.
Neprepričljiva zapuščina
Če je že šef Svobode obljubljal marsikaj in se zdaj trudi predvsem v segmentu dviga hipnega zadovoljstva državljanov, za katere upa, da bodo opazili, da živijo bolje, je obenem postalo jasno, da vlada ne zna dobro reševati čakalnih dob v zdravstvu in se boriti proti njegovi privatizaciji. Zatika se ji pri pokojninskem sistemu, davku na nepremičnine in ima očitne težave pri dolgotrajni oskrbi. Vse to bi morda volilno telo še odpustilo, če premier ne bi obljubljal transparentnosti, spoštovanja institucij in nove politike, a se je raje začel zapletati s političnimi zahtevami glede politizacije policije (afera Bobnar), sončiti na haciendi svojih prijateljev, ki jih je pomagal postaviti v nadzorne organe (afera Karigador), ustanavljati paralelno osebno varovanje, plesti mreže okoli svojega podjetja GEN-I in se predvsem obnašati kot nekdo, ki je partner in zdaj mož instagramske zvezdnice.
Javnost je zagotovo opazila tudi njegovo stavo na skritega agenta Damirja Črnčeca, ki nenadoma vodi še orožarski projekt Dovos. Njegov preveč avtoritaren odnos v komunikaciji in odločitvah, soliranje brez obveščanja komunikacijskih partneric, kar je med drugimi očital na sveže odstopli poslanec Jani Prednik, reformne obljube brez potrebne ostrine s številnimi administrativnimi zamiki in težavami ter občutek, da si premier večkrat na teden premisli, čeprav je odločno napovedal neko dejanje, so pripeljali do padca volilne podpore. Razočaranje je pričakovano vodilo do nezadovoljstva in do vznika novih akterjev, ki so zaslutili svojo priložnost.
Vešč ubesedovalec
Tudi Prebilič, nekoč kočevski župan in predsedniški kandidat iz leta 2022, ki je prejel 10,66 odstotkov, nato pa se je s pomočjo stranke Vesna zavihtel v evropski parlament in postal nov up leve sredine, ni brez napak že na samem začetku. Njegova prednost je zagotovo, da ima izkušnje lokalnega terena.
Hkrati je akademik, odličen poznavalec obramboslovja in geopolitike, zagotovo pa tudi izjemno vešč ubesedovalec in nekdo, ki ljubi kamero in se pred njo nikoli ne zmede. Ambicioznosti pri njem ni mogoče pogrešati, prej nasprotno. Vendar že zdaj, malo po kongresu Preroda, opažamo vrsto težav, ki izhajajo iz strankinega pozicioniranja, programskih izhodišč in vrednostnih principov.
Presenetljivo ne obljublja zgolj več pragmatizma kot dolgoletni župan. Njegove teme, v katerih bo briljiral, so zagotovo lokalna samouprava, varnost, decentralizacija, infrastruktura, mednarodne razmere. Pozicijsko stavi na »niti niti« – ne Janša ne Golob, vendar je taka igra tvegana. Po eni strani je dobra za privabljanje razočaranih volivcev, po drugi pa kot načelo nima prebojne moči, saj volivci preprosto ne želijo biti zgolj »proti«, ampak tudi »za«. Težava bo nadalje v držanju obljub, ker si je skoraj nemogoče predstavljati, da z Golobom po volitvah ne bi vendarle sodeloval.
Seznam vrlin in vrednot
Programsko je Prerod levosredinska politična opcija, ki želi presegati polarizacijo v slovenski politiki, vrniti zmernost, dialog in spoštovanje prava ter graditi na sodelovanju brez ozkih delitev. Znova naletimo na seznam vrednot, ki jih sicer tako radi naštevajo: spoštovanje, zaupanje, pravičnost, poštenost, znanje, odgovornost, sodelovanje, solidarnost, odpornost, vzdržnost ter tradicija in napredek.
Njihova vizija je varna, pravična, konkurenčna, povezana in samozavestna Slovenija, ki jo podpira pet ključnih stebrov: varnost, zdravstvo, skupnost, gospodarstvo in znanje. Program je sicer dolg 37 strani in nosi ime Temeljna programska listina, kar je precej več od na primer začetnih programskih zasnutkov stranke SMC na dveh straneh ali pri Gibanju Svoboda.
Prebilič obljublja manj populizma, pa vendar mimogrede uprizori lutkovno gledališče s stricem Poldetom, da bi grajal sicer res populistično idejo božičnice svojega oponenta. Obljublja več normalnosti, toda to je fraza, ki jo nenehno ponavlja Janša in občasno še prvaki Nove Slovenije, ki so vsi za »normalno Slovenijo«. Njegov Prerod govori o dostojnosti, ampak v njegovi bližini se je v stranki pojavilo nekaj nedostojnih članov s hipotekami afer iz preteklosti. Predvsem pa bo iz Bruslja moral še precej garati, da vzpostavi manjkajoče strankarske strukture in lokalne mreže za boljši rezultat na volitvah.
Na koga lahko računa?
Sam sicer razume, da kot nov obraz, kakorkoli že ta fraza ne pomeni veliko, prinaša tudi večja moralna pričakovanja, zaradi katerih mu bo vsaka napaka, komunikacijska ali morda greh iz preteklosti, dvojno šteta. V svojo stranko zaenkrat ni pritegnil veliko prepoznavnih ljudi, ki bi bili politično nepopisan list in čeprav so časi demonizacije političnih figur, ki so se reaktivirali ali menjujejo stranke, malce pošli, mu »stari obrazi« v njegovi bližini tudi posebej koristili ne bodo.
Zaenkrat več kot jasno stavi na bazen volivcev LDS in LMŠ, z zanimanjem pa bomo spremljali, v kakšni meri se bo zajedel v volilno bazo dosedanjih Golobovih privržencev. Večjo težavo zagotovo predstavlja tudi dejstvo, da ne bo mogel povsem računati na župansko mrežo svojih znancev in prijateljev, saj so ti vmes ustanovili svojo stranko Skupnost, ki jo vodi hrastniški župan Marko Funkl.
Končno pa ima težave tudi s simboličnimi sporočili. Ime »Prerod« zveni jezikovno premalo domače, da bi ga ljudje kupili in večina ne bo dojela, da prihaja iz glagola »preroditi«, ker stavi na novo rojstvo. Vsebuje pa enega ključnih pojmov desničarskih politik, besedo rod, zato bi takšno ime stranke prej pričakovali na desnici. Podobno velja tudi za nesrečen logotip z dvema lipovima listoma, od katerih je brez razlage in dovolj nerodno en večji in drugi manjši, pa tudi za izbiro barv, v tem primeru vijolične in zelene. Celotna grafična podoba in vizualna identiteta ne delujeta konsistentno in izvirne sporočilnosti ni.
Čeprav je nekaj dni že minilo od ustanovnega kongresa, pa stranka sploh nima niti osnovne spletne strani, zaradi česar je njihov predsednik osnovne podatke objavil na strani www.vladimir-prebilic.si. Vse to kaže na nekaj amaterizma in hitenja.
Potreba po jasnejši profilaciji
Prerod zagotovo dolguje jasnejšo vsebinsko in programsko profilacijo. Če ne bo artikuliral svoje prepoznavnosti, bodo razlike med strankami leve sredine zgolj manjše in administrativne, ne ideološke, zato lahko hitro zmaga percepcija volivcev, da so vse iste.
Za kaj boljšega bo moral oblikovati program in dejanja, ki temeljijo na razliki in komunicirati na način, ki bo pritegnil, a ne bo populističen, saj ta element Prebilič sicer graja, kar je res pogumna odločitev. Volivci, ki so prišli do točke razočaranja, ne bodo zadovoljni zgolj z novim, ampak bodo zahtevali tudi vsebino, integriteto in spoštljivost v nagovarjanju ljudi. Estradni blišč k sreči zagotovo ni domena, v kateri bi Prebilič želel tekmovati s svojim poglavitnim rivalom – sreča zanj!
V čem točno bo torej projekt preroditve in preroda naplavil spremembo, bomo šele videli. Golobu je bilo leta 2022 relativno enostavno kapitalizirati svojega pod zastavo svobode, saj mu je Janša prinesel vse nastavke za to, ker smo se v mandatu 2020-2022 res počutil nesvobodne in trepetali pred orbanizacijo države. Šef Preroda ima, če želi dokazati, da nam ne ponuja prazne fraze v političnem žargonu, pred sabo resen izziv. Levo usmerjena volilna baza, gledano v celoti, pa bo imela največjega med vsemi: kako ustaviti nov zaenkrat verjeten Janšev povratek?
Pričakovali bi kot edino smiselno dejanje, da se Golob in Prebilič povežeta v močan antijanšistični blok pred volitvami, kar bi maksimiziralo uspeh obeh hkrati, skupaj in ločeno. Glede na to, da je drugi obljubil, da s prvim ne želi sodelovati, je najbrž takšna ideja predvolilne koalicije, ki bi skoraj zagotovo politično učinkovala, že padla v vodo.
Janša se zato lahko ob tolikšni lahkomiselnosti Prebiliča zgolj hahlja.
Več:
Nova orožarska retorika: vlada se skriva za »odpornostjo« in »dvojno rabo«
Deset zanič argumentov v aferi Karigador, s katerimi zagovorniki vneto branijo Goloba
Šarada ali bedarija? Logar in Janša kot zvezdi političnega teatra