Slovenija je bogatejša za novo referenčno stran, ki bogato dokumentira mednarodne medijske objave o naši državi po tistem, ko je na začetku 2020 postalo jasno, da bo dobila novo, Janševo vlado.
Na domeni s pomenljivim naslovom www.sramota.si in pod naslovom Mednarodna sramota sta informatik Marko Plahuta in zavod Danes je nov dan pripravila seznam 882 prispevkov v več kot 25 različnih jezikih v 60 držav in v 574 različnih medijih po svetu. S tem sta poskušala odgovoriti na preprosto, a pereče vprašanje naraščajočega nelagodja: zakaj Slovenci toliko zardevamo, ko se v tujini pogovarjamo s prijatelji? Ponazoritvi tega prisilnega dejanju služi tudi objava obraza Janeza Janše, ki se ob ogledu strani premika na način, da ga njegove roke, v znak zardevanja, prekrijejo. Gesta, ki deluje kot wishful thinking in je sicer zagotovo ne bomo dočakali.
Motivacija avtorjev po nastanku strani je pojasnjena na začetku: Slovenci smo kot prebivalci majhne države posebej, morda že travmatično pozorni na svojo predstavitev v svetu. Ob dosežkih naših športnikov skačemo od ponosa, tujce vneto popravljamo z »Not Slovakia, Slovenia!«, vsako omembo naše države v ameriški popularni kulturi, denimo, pa sproti izjemno ponosno beležimo. In potem sledi tisti »toda«, v katerem smo se nelagodno znašli. Slikovito in sporočilno zaokroženo avtorji opišejo izginjanje ugleda države in krivca:
»Po odhodu Melanije Trump iz žarišča pozornosti imamo Slovenci opravka z novo poosebljeno mednarodno zadrego, zaradi katere bomo še naprej zardevali v pogovorih s prijatelji iz tujine. Državo nam namreč vodi človek, ki neskončno hrepeni po pozornosti in ki so ga družbena omrežja zasvojila in radikalizirala do mere, da je v svojem večnem (kulturnem) boju proti toku zgodovine opustil vsa pravila dostojne, državniške komunikacije in mednarodne diplomacije.
Njegov način komunikacije je skupaj s številnimi sumi korupcije in neusmiljenim rušenjem javnih institucij, demokratičnih standardov in ustavno zagotovljenih pravic hitro pritegnil široko mednarodno medijsko pozornost. Vse to je namreč izrazito simptomatično za novodobne avtokrate in razlog, zakaj tuja javnost Janšo zlahka uvršča med predstavnike t. i. iliberalnih demokracij, ki se razraščajo po svetu.
Vrhovni domoljub je tako naredil ogromno za promocijo naše države – praktično vsak teden vsaj eden od uglednih tujih medijev problematizira stanje v Sloveniji, naš “Maršal Twito” pa se na zapise odziva s primitivnimi ciničnimi tviti v polomljeni angleščini, s katerimi obklada tuje novinarje ali diplomate. S tem potrjuje prav vse, kar mu očitajo: da ga za razliko od nas ni prav nič sram primerjav s Trumpom, Orbanom in Vučićem, a da ga od vzornikov ločuje predvsem njegova nesposobnost.«
Smisel strani je v ocenitvi ponavljajoče se sumljive trditve Janševe vlade, da je njen ugled v tujini brezmadežen in dejansko dober. Pa je res? Pregled objavljenih 882 objav v konkretnosti pokaže nekaj povsem drugega in pritrjuje slutnji ali percepciji vsakega informiranega državljana in državljanke: da so naši razlogi za zardevanje zelo utemeljeni in da ni več mogoče prepričljivo manipulirati z manevrom, s katerim nas slepijo, da se je proti Janši zarotila zgolj slovenska opozicija, del slovenskih medijev ali del kritične javnosti. Kajti zarota, ta večen adut psihopropagande, je postala svetovna in ima globalne dimenzije, svetovni mediji se čudijo Sloveniji, napadom na medije, kulturnike in kritike, predvsem pa nam rišejo podobo populističnega avtokrata in njegove vlade, ki je popeljal prej spoštovano državo na pot sesutja demokracije.
Avtorji so seznam objav zaenkrat zamejili, napisali so, da so zajeli časovno obdobje od januarja 2020 do 26. maja 2021, kar se nanaša na čas »od začetka Janševe vlade oziroma trenutka, ko je postalo jasno, da se bodo začeli odzivi na njene metode v tuji javnosti množiti«.
Opisali so tudi metodologijo: pripravili so seznam iskalnih pojmov za omenjeno periodo oziroma do trenutka, ko je postalo jasno, da se bodo začeli odzivi na njene metode v tuji javnosti množiti, nato z orodjem Google Search Engine strojno poiskali vse prispevke in rezultate ročno prečistili, po čemer so ostali samo tisti, ki se v izbranem obdobju nanašajo na Slovenijo in politika Janeza Janšo. Nato so rezultate obogatili, avtomatsko so obiskali vse spletne naslove in v rezultate namesto okrajšanih vstavili prave naslove, strojno pa so prepoznali ter obdelali datume objav.
O izgubljanju ugleda Slovenije sem doslej sicer pisal večkrat: denimo v prispevkih Državni sekretar razlaga, da so Janševi tviti neškodljivi za ugled Slovenije, Ali Janša vedno bolj škodi mednarodnemu ugledu Slovenije?, Maršal Twito in njegova pisma Evropi: potapljajoča se ladja ugleda Slovenije, Praktično opravilna nesposobnost: Süddeutsche Zeitung o Janševem obračanju proti EU, Je minister Logar skrajno nerodno demantiral Janšo? in Alpski Trump, omamljen s tviterjem: nemški Focus o nesimpatični podobi majhne alpske države.