Slovenski premier še vedno ni »z veseljem čestital« Bidnu

Je Donald Trump včeraj v svojem govoru dejansko priznal poraz? Domači in tuji mediji se pretežno strinjajo, da ga je, čeprav vsaj posredno. Med drugim je za Bidna dejal: »Zmagal je, ker so bile volitve prirejene.«

Kaj šteje za dejanje priznanja poraza, kar lahko razbiramo tudi v naslovih številnih medijev, je zdaj bolj kot ne jezikovno in filozofsko vprašanje. Dve možnosti imamo: v »čisti« obliki je zanj konstitutivna ne zgolj izjava, po kateri smo drugega razglasili za zmagovalca, ampak v primeru volitev tudi (čeravno zakasnelo) priznanje volilnih postopkov, ki so pripeljali do zmage; tem na koncu pripišemo legalnost in legitimnost. Kot vidimo, takšne geste ali dejanja Trump doslej ni zmogel, tudi včeraj ne, še zmerom vztraja pri svoji tezi o volilni slepariji in sebe prikazuje kot žrtev.

V »nečisti« in posredni obliki pa se je priznanje poraza zgodilo še z njegovo omembo »Zmagal je«, kar so v svoji interpretaciji povzeli novinarji doma in v tujini, a številni pozabili omeniti, da je kontekst takšnega stavka omejen na opis dogajanja, ki ga sam ne priznava. Priznati poraz, če ne priznavaš volitev, pač ne gre.

Trump dejansko ni priznal poraza

Zato Trumpov »Zmagal je« težko štejemo za pričakovano priznanje, kot so ga interpretirali mediji: tega stavka ni uporabil z namenom, da mu prizna zmago ali prizna svoj poraz, še manj je to storil skozi kakšno performativno dejanje, Bidnu ni niti čestital in morda mu ne bo nikoli, niti se ne bo udeležil njegove inavguracije in tudi ne priznava volilnega rezultata. Opisal je zgolj dogajanje, ki ga sam razume kot nepošteno in z goljufivo, znotraj katerega »je zmagal« – karkoli si že pri tem mislimo sami.

Če bi včeraj Trump, najboljši slovenski zet in ikona slovenske desnice, resnično priznal poraz, potem bi moral že danes predsednik vlade poslati čestitko Josephu Bidnu. Kot vemo, se je Janez Janša prenaglil s prehitro čestitko »svojemu« favoritu, pravemu zmagovalcu volitev pa vse do danes še ni uspel čestitati – razen če to res dobro skriva, kar bi potem štelo za škandalozno in nedostojno gesto ignorantnega skrivaštva pred javnostjo. Zakaj?

Rezultati uradno potrjeni, čestitke od nikoder

Ker je že pred tedni napovedal, da so volitve končane takrat, ko druga stran »prizna poraz ali ko razglasijo uradne rezultate.« Takrat bo, je dejal 16. novembra lani, po njegovem nastopil čas, ko »bomo z veseljem čestitali«. Če pustimo nenavadno razumevanje »konca volitev« ob strani, je pri tem z uporabo veznika »ali« navedel kar dva pogoja, od katerih mora biti vsaj en izpolnjen, da bo kot zadnji politik v Evropi odposlal svojo zakasnelo čestitko tistemu, ki ga tako nerad sprejema za novega ameriškega predsednika. O škandaloznosti takšnega ravnanja sem podrobno poročal.

Ameriški kongres je, kot vemo, nekaj ur po nasilnem vdoru v Kapitol potrdil zmago demokrata Joeja Bidna za predsednika ZDA in Kamale Harris za podpredsednico. To pomeni, da je s 6. januarjem letos volilni rezultat uradno potrjen. Ob upoštevanju, da po striktnejšem branju ni bil izpolnjen prvi pogoj, torej »priznanje poraza« na način, kot sem ga opisal v »čisti« obliki, pa je zdaj postal izpolnjen drugi.

Povedano drugače: Janša zaenkrat ni držal svoje besede in Bidnu čestital pod pogoji, ki jih je sam navedel, se je pa vmes zaradi svojega favoriziranja Trumpa zapletel v konflikte s številnimi po svetu, tudi z Bidnovim svetovalcem, ki je našega premierja mimogrede označil za koruptivnega. Išče se novinar, ki bi ga to vprašal. Domnevamo sicer lahko, da bo prepozno čestitko zmogel ob trpkem nasmešku na dan Bidnove inavguracije, kar je verjetno tudi zadnja priložnost za vsaj delni popravek nezaslišanega diplomatskega in političnega zdrsa naše države, ki nas po Deutsche Welle uvršča na seznam skupaj s Kim Jong Unom.