Po novem so za policijo sporni že uporabniki navadnih dežnikov – kot ugotavljajo v tedniku Mladina, si ti postali smrtno nevarni. Ko je predsednik Janez Janša včeraj omenjal miroljubne proteste kot znamenje demokracije v svoji obsodbi protestniškega nasilja v Kapitolu, je vzpostavil jasen kontrast med njenim obstojem in zanikanjem – mirni protestniki spadajo v demokracijo, nasilni ne. Bi lahko to trditev vzeli za spodbudo in si ogledali, kako v naši državi obravnavamo miroljubne protestnike in kaj je ostalo od znamenj demokracije?
Nevarnosti parazola
Impresionistični slikar Matej Sternen si ob svoji sliki Rdeči parazol, ki nam predstavlja moderno opravljeno in samozavestno meščanko na sprehodu, ni mogel predstavljati, kako nevaren rekvizit bo postal rdeči dežnik leta 2021 v rokah protestnice Sanje Fidler.
Zadnji dogodki nesporno kažejo, da policija po novem popisuje miroljubne protestnike in jim izreka kazni že zato, ker nosijo dežnike z napisi, kakršna sta »vladobol« in »vladapada«. Serijsko izdajanje glob in trenutno povsem arbitrarno ulično zasledovanje posameznikov, da bi se jim pripisalo kršitev prepovedi zbiranja ali se jih obravnavalo kot osebe, ki so organizirale shod, čeprav tega niso počele, kaže na selektivno obravnavo državljank in državljanov nikakor iz razloga boja proti epidemiji, temveč zaradi njihovega sicer dovolj blagega izražanja stališč proti vladi – ki je v danem primeru zoženo na napise na njihovem parazolu.
Vtis, da policija izvaja pritisk na čisto določene državljanke in državljane, ki jim serijsko izreka kazni in jih popisuje, se krepi iz tedna v teden – med njimi so predvsem številne kulturnice in kulturniki. Brane Solce je nedavno na Facebooku objavil dopis policije, ki je bizaren po vsebini in pri tem komentiral:
Še en »nenapovedan protestni shod«! Neki Branko se je nenapovedano sprehajal s samim seboj in s Sanjo, obatroje pa so tovorili bicikl, ki baje zanj dobro vemo, kaj simbolizira!
Odrekanje ustavnih pravic
Njegov komentar je veren posnetek obskurne policijske naracije, spisane v pojasnilo. Ne gre le za načine izvajanje pritiska na posameznike s številnimi globami, ki nikakor niso majhne, temveč obliko zastraševanja, ki je hkrati evidentno usmerjena le v določene osebe, kar je videti kot eklatanten primer policijske represije, delujoče po diktatu politike le zato, ker si nekdo drzne javno izražati svoje mnenje.
Pritožbe protestirajočih, ki opažajo, da policija sistematično popisuje le tiste v množici, ki npr. z dežniki in podobnimi miroljubnimi rekviziti kažejo, kaj si o vladi mislijo, so zato povsem upravičene. Tovrstno represivno ravnanje predstavlja grobo tehtanje osnovnih ustavnih pravic in načel, z novoletnimi lučkami okranjcljani dežniki pa so zdaj po kolesih postali simbol nečesa, česar se oblast očitno zelo boji – mnenja državljank in državljanov o sebi.
Lekcija iz washingtonskega Kapitola za domače razmere bi zato morala biti takale: v ZDA obsojamo nasilne proteste, v Sloveniji pa miroljubne; ne le obsojamo, temveč tudi preganjamo. Te dni smo velikokrat slišali pomirljivo misel, da bo ameriška demokracija, ker je stabilna in mogočna, zlahka preživela nekaj pobesnelega vandalizma gorečih privržencev QAnona in Donalda Trumpa. Če pa v manj stabilnih demokracijah postajajo težava miroljubni sprehajalci z dežniki, ki ne kršijo nobenega predpisa s svojimi duhovitostmi na račun vlade, to najbrž zanesljivo pomeni, da demokracijo izgubljamo. Zdaj so na vrsti predvsem pravniki in pravna stroka, da jo pomagajo obraniti.
Več:
You must be logged in to post a comment.