Polomija z obsodbami: Janša in Pahor o nasilju v Kapitolu

V kakšni meri so za nemire in ponižanje v obliki vdora množic v Kapitol, za ta največji napad na simbol ameriške demokracije v 200 letih, soodgovorni tudi tisti, ki niso priznali poraza Donalda Trumpa? V kakšni meri je kriv on sam?

Še včeraj je Trump, ki je dovolj abstraktno nasilje sicer uspel obsoditi, znova ponovil, da poraza ne priznava, da so bile predsedniške volitve »ukradene«, kar rad v domačih razmerah ponavlja tudi predsednik SDS, in celo vehementno zaključil: »Nikoli se ne bomo vdali, nikoli ne bomo priznali poraza.«

Sproducirati nasilje

Mar ni s svojim ravnanjem bolj ali manj hoteno sproduciral jeze sebi naklonjenih množic? In kaj bi ob tem morali čutiti vsi, ki so kot politiki gojili in širili prepričanja, da je on zmagovalec, Bidnu pa pozabili čestitati? Se čutijo soodgovorne?

Predsednik vlade Janez Janša je pohitel z abstraktnim tipom obsodbe in relativizacijo: »Vsi bi morali biti zelo zaskrbljeni zaradi nasilja v Washingtonu. Upamo, da je ameriška demokracija odporna, globoko zakoreninjena in bo premagala to krizo. Demokracija predvideva miren protest, nasilje in grožnje s smrtjo – od leve ali desne – pa so VEDNO napačne.«

Drži, nasilje je vedno napačno, toda hitro prepoznavno je svojo obsodbo artikuliral onstran pojasnil o nedopustnosti in zavračanju razlogov, ki so pripeljali do njega, hkrati pa jo je deloma zlorabil za notranjepolitične namene. Pri tem je očitno ciljal tudi na Jančičev ciničen komentar o primerjavi med protesti doma in v Washingtonu: »Množice plakatov, ki bi pozivali k smrti pristašev druge politične stranke, pa v ZDA ni videt #politkolesariat«.

Naša policija bolje pripravljena

Kasneje je Janša retvital še naslednjo domislico o pripravljenosti policije, da bi razveselil svojega notranjega ministra: »Edina razlika med nasilnimi protesti v Ljubljani in v Washingtonu je, da je bila naša policija nanje bolje pripravljena.« Že sama omemba mirnih protestov kot znamenja demokracije deluje sarkastično, kajti v Sloveniji popolnoma mirne protestnike policija z izrekanjem glob nenehno preganja!

K podobno abstraktni obsodbi se je hkrati zatekel še Borut Pahor, ki je novemu ameriškemu predsedniku sicer čestital, a je svoj zapis znova začinil s svojimi populističnim floskulami, kot je tale: »Politiki se moramo z vso odgovornostjo zavedati posledic svojih ravnanj. Biti moramo povezovalni in ne razdiralni. Spodbujati moramo strpnost, ne sovražnost.«

Njegova obsodba je znova na podoben način sterilna in se ne opredeljuje do dogajanja, ki je pripeljalo do nasilja v Kapitolu, kar je recimo za razliko od Mateja Tonina zmogla evroposlanka Ljudmila Novak, ki je v svoji reakciji med drugim zapisala: »Vsaka izgovorjena beseda ima svojo težo. Besede Trumpa so nevarne. Volitve v ZDA so bile demokratične in svobodne.«

Pahorjev kiks

Za nameček se je ob tem Pahor zatekel še v zanj značilno puhlo retoriko zaupanja in ob tem nenavadno uporabil pojem »izziva«:

Zaupam v demokracijo in poudarjam pomen trdnosti njenih institucij, vključno z volitvami kot temeljem demokracije. Verjamem v moč in vitalnost ameriške demokracije, ki bo premagala tudi te izzive in želim miren zaključek prehodnega obdobja.

Nasilje je kakšen poseben izziv? Ne bi rekel. Še bolj je s svojim svetovalcem Ernestom Petričem kiksnil, ko je izrekel sožalje (!):

Iskreno sožalje izrekam voditeljema kongresa in senata ter svojcem žrtev.

Matjaž Gruden je najbrž prvi opozoril, da predsednik republike nečesa ne razume: imamo voditelja senata in imamo voditeljico predstavniškega doma. Kongres pa nima voditelja, ker je dvodomen in skupno ime za oboje skupaj, senat in predstavniški dom, zato je ob kar hudem kiksu nerodno, če je predsednik ameriškega senata Mike Pence prejel dvojno sožalje, predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pa nobenega. Čeprav se najbrž nihče od njiju ne bo posebej sekiral.

In ko smo že pri slovenski Predsedniški palači in domačih manirah. Dr. Marko Milosavljević je zaznal še eno pomembno razliko med dogajanjem v Washingtonu in na Erjavčevi v Ljubljani:

Paravojaške milice v maskirnih uniformah s skrajno desničarskimi sporočili pri nas ne rabijo razbijati vrat predsedniških palač in vdirati notri, kot to počnejo v Ameriki. Pri nas so jim vrata predsedniških palač vedno na široko odprta.

Saj res, pa smo spet pri Šiškovi vardi, ki bi jo obrambni minister Matej Tonin imel v postroju slovenske vojske, če se temu javnost ne bi uprla.

Več:

Leta 2016 je takoj čestital Trumpu, zdaj Bidnu noče

Janša je Trumpa že predčasno razglasil za zmagovalca

Ministra Tonina slab začetek: takoj ujet na laži

Retorika ukradenih volitev: Trump ponavlja za Janšo

Janša po Politicu med tremi največjimi poraženci ameriških volitev