Nabavljati čisto vse za vsako ceno: Počivalškova prostodušnost in vprašanje korupcije

Do tako prostodušnega priznanja, da smo kupili čisto vse za čisto vsako ceno, kot ga je včeraj zmogel minister za gospodarstvo, pa res težko prideš:

»Mi smo do kakih par dni nazaj kupovali vse, kar nam je kdo ponudil in sprejemali cene, ki so jih zahtevali za to, da smo prišli do zaščitne opreme.«

»Danes, ko po ministrovih besedah lažje dihamo, pa da lahko država dejansko izbira, kaj bo kupila in za kakšen denar,« je potem njegove besede povzel še novinar Žan Dolajš. Na spletni strani MMC RTV Slovenija so to misel izpisali in jo opremili z datumom:

»Od trenutka, ko je opreme dovolj (nekje po 10. aprilu), pa lažje dihamo in zdaj izbiramo, kaj bomo kupili, kakšne kakovosti in za kakšno ceno. Vse dobave imamo dokumentirane, vse pogodbe smo objavili.«

V Sloveniji je bilo sklenjenih že za vsaj 200 milijonov evrov pogodb, v zadnjih dnevih spet buri nabava »papirnatih« zaščitnih mask in v stranki v LMŠ so napovedali pripravo besedila zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o nabavah opreme.

In če je Počivalšek sprva razlagal, da se ta uvaža le preko posrednikov, smernice Evropske unije govorijo o sklepanju pogodb neposredno pri dobaviteljih, na kar je spomnil predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel: »To stališče, ki smo ga zasledili v zadnjih dneh, ne drži, tako na evropski ravni kot na ravni slovenskih predpisov takšne neposredne omejitve ni. Moram reči, da nas je tudi precej začudilo, zakaj takšno stališče, morda iz pragmatičnih razlogov, da se podpre slovenska podjetja, to velja tudi za druge dobave Zavoda za blagovne rezerve. Ampak takšne zakonodaje, ki bi prepovedovala sklepanje posla s tujimi dobavitelji, ni. Smernice Evropske unije so celo, naj se v času epidemije covida-19 sklepajo pogodbe neposredno pri dobaviteljih.«

V čem je težava? Več kot očitno Počivalškovo prostodušno stališče legitimira totalni »divji zahod«, poskuša racionalizirati sleherno nabavo za kateri koli denar. Naša država je kupovala vse, torej brez zadržkov, za kateri koli znesek. Preplačila nenadoma niso vprašanje. Kar v praksi pomeni potem totalni argument proti komurkoli, ki bi nabavi česarkoli v višini kateregakoli zneska oporekal.

Počivalškova izjava je, skratka, podobna dovolilnici, ki jo tiskamo te dni, če želimo naokoli: z njo sporoča, da bi plačali za zaščitno opremo tudi milijardo evrov, če bi ponudniki le zahtevali takšno nesramno ceno. V smislu pregona korupcije si res lahko težko zamislimo bolj škandalozno stališče in še jasnejši signal potencialnim ponudnikom za vse prihodnje primere.

Ampak kaj bi s tem, znova se mi zdi, da lahko pri nas politik izjavi skoraj vse in obenem tudi gladko medijsko preživi – ne v smislu zahteve po njegovi glave, temveč sploh temeljne poglobitve povedanega. Žal ne dvomim, da se bo tudi ministrovo sporočilo izmaknilo ustrezni maksimalni osvetlitvi v svoji maksimalni nedopustnosti.