Je vlada predsednika Šarca skorumpirana?

Je Šarčeva vlada skorumpirana? Če gre verjeti njeni ministrici za infrastrukturo, odgovor ne more biti drugačen kot pritrdilen: Slovenijo vodi umazana politična klika lobijev iz ozadja, predseduje pa ji predsednik Marjan Šarec.

Bolj od te šokantne misli je škandalozno samo še dejstvo, da v državi nimamo novinarjev, ki bi takšno izjavo opazili in ustrezno ovrednotili. Povedano drugače: očitno niso v stanju reflektirati niti najbolj dramatičnih izjav in javnosti postreči s podatkom, ki bi v vsaki razviti demokraciji zahodne Evrope sprožil ustrezen odziv ne zgolj množičnih medijev in javnosti, ampak tudi politike same.

Kajti koliko premierjev pa bi bilo pripravljenih mirno pogoltniti stališče svoje podrejene ministrice, da načeluje prodanim dušam? Možnosti sta samo dve: da ji Šarec z molkom pritrjuje, kar pomeni, da je njeno spoznanje točno in nam vlada skorumpirana klika z njim vred na čelu, ali pa jo ustrezno zavrniti. Če je resna in odgovorna oseba, bi ministrico takoj povprašal po utemeljitvi in proti njej ustrezno ukrepal – ob neprepričljivem odgovoru. In ker nič od tega ni storil, morda zaradi božjega miru v hiši, ljudstvu pač sugerira, da je pravilna prva možnost.

Ministrica o tistih, ki vodijo vlado iz ozadja

Kaj je uspela razočarana ministrica skozi usta svoje stranke povedati po zadnji seji vlade, če odštejemo hvalo na lasten račun in če se nehamo sprenevedati, da je med njo in stranko kakšna posebna razlika? Izjavo citiram v celoti:

»Na današnji seji vlade ministri niso potrdili spremembe aktov o ustanovitvi podjetij Eles in Borzen. Predloga za spremembo aktov o ustanovitvi Elesa in Borzena sta bila strokovno pripravljena, medresorsko usklajena, oba predloga je obravnaval in sprejel. Odbor vlade za gospodarstvo, potrdila ju je Služba vlade za zakonodajo in sta bila zaradi vsega tega tudi uvrščena na današnjo sejo vlade – pa kljub vsemu temu nista bila sprejeta.
Ta nepričakovana poteza ministrov kaže, da našo državo očitno še vedno vodijo ljudje iz ozadja, ki so tako močni, da spreminjajo tudi že usklajene in dobre odločitve vlade, ko jim te škodijo. V tej levosredinski vladi in tej levosredinski koaliciji se moramo zato resno pogovoriti o vrednotah te vlade in te koalicije.
Današnja slaba novica je, da vplivneži v energetiki prigrabljene moči ne bodo kar tako izpustili iz rok. Da bodo še naprej služili na račun države, kar pomeni na račun našega zdravstva, na račun naše socialne države in na račun naše skupne blaginje! Slaba novica je tudi, da bo boj s starimi strukturami in starimi korupcijskimi praksami trajal dlje, kot smo mislili. Dobra novica pa je, da ti ljudje iz ozadja ne morejo ustaviti najpomembnejših razvojnih projektov, ki jih je Alenka Bratušek po več desetletjih končno spravila v ospredje: zaradi dela naše ministrice gradimo 2. tir Divača-Koper, zaradi dela ministrske ekipe pod njenim vodstvom je vse pripravljeno za začetek graditve 3. razvojne osi, posodabljamo javni potniški promet in zagotavljamo poceni električno energijo, ki bo v prihodnje v še večji meri pridobivana na okolju prijazen način.
TEŠ6 in današnja odločitev vlade sta dokaz, da energetski lobi še vedno doseže svoje na račun vseh nas. A če mislijo, da se bomo v SAB nehali boriti za državo in boljšo prihodnost Slovenk in Slovencev samo zato, ker so izboljšave preprečili tokrat, se zelo motijo.«

Kako je podprl ministrico

Povrnimo se za trenutek nekaj dni nazaj. Nov zaplet ob glasovanju ob Elesu in Borzenu pritrjuje moji tezi iz zapisa Dan, ko je predsednik vlade izgubil nedolžnost, ko je Šarec z majhno, a odločilno pomočjo medijev uspel normalizirati nadaljnje politično vmešavanje v državna podjetja.

Čeprav je imel imenitno priložnost, da svoji ministrici za infrastrukturo pristreže peruti v njeni ambiciji po brutalnih intervencijah v državna podjetja v nasprotju z načeli korporativnega upravljanja, tega ni storil.

Še več, priklonil se je njenemu neposrednem posegu v SODO in celo s svojim molkom požegnal napoved novih v druga energetska podjetja. Toda potem je sledil preobrat: Šarec je podprl njen poseg z menjavo akta o ustanovitvi, ki ga je ob odsotnosti premierja avgusta kot podpredsednica vlade uspešno potrdila na vladi, nato pa zamenjala neposlušnega nadzornika s svojim direktorjem direktorata za energijo. Vse z očitnim namenom, da ustavi eno kandidaturo in favorizira svojo.

Na vprašanje, ali je sredi poletja fintirala vlado na dopisni seji, je nonšalantno pojasnila, da je njihov problem, če člani vlade ne berejo gradiv.

Sklep soglasno sprejet

Politični blef Alenke Bratuške je najbolj učinkovito doslej v svoji oddaji na Planet TV razgalil prav Šarčev »stanovski« kolega, humorist Jure Godler. Svojo trditev, da je bil akt na vladi »sprejet soglasno«, je ob poizvedbi novinarke Suzane Perman, ali so vsi glasovali ali nihče ni glasoval, ignorantsko nadgradila s stavkom »Ne vem, nisem preverjala, akt je bil sprejet soglasno… nihče ni glasoval proti«. Bratuškova je delovala po pravilniku, zaključi Godler in takoj ironično doda:

»Mimogrede, nočem se hvaliti, ampak od včeraj sem tudi uradno najboljši TV voditelj. Ko sem vprašal prazno sobo, ni bil nihče proti. Akt soglasno sprejet. Hvala!«

Ministričine obtožbe

S čim ministrica obtožuje predsednika vlade in svoje kolegice ministrice in kolege ministre? Da predloga za spremembo aktov na vladi nista bila sprejeta, ker so z »nepričakovano potezo« dokazali, da »našo državo očitno še vedno vodijo ljudje iz ozadja«. Povedano drugače: ljudje iz ozadja stojijo za Šarcem in njegovo ministrsko ekipo. Zatem dvigne prst in pomoralizira o vrednotah te vlade in koalicije, o katerih se moramo resno pogovoriti! In prav ima, razpravo o vrednotah in politični odgovornosti krvavo potrebujemo.

Po retoričnem napihovanju, da strici iz ozadja s pomočjo ministric in ministrov preprečujejo, da bi ostalo več denarja za zdravstvo, socialo in našo skupno blaginjo, je znova napovedala dolgotrajni boj »s starimi strukturami in starimi korupcijskimi praksami« – ki jih podpira Šarčeva vlada. V jeznem zapisu po kratkem panegiriku v čast njihovi Alenki sledi še zaključek: odločitev vlade, ki je zminirala njeno namero, služi v dokaz, da energetski lobi še vedno doseže svoje. Iz česar nesporno sledi, da je vlada, katere del je tudi sama, zlizana z lobiji in posledično skorumpirana.

Strici izza Šarca

Seveda smo pričakovali, kot rečeno, da se bo predsednik vlade odzval. Da bo ministrico pokaral ali jo vprašal, kateri strici z dolgimi lovkami so tisti, ki manipulirajo z njegovo ekipo.

Na takšno gesto bi smeli računati, ker bi z njo Šarec izkazal konsistentnost s svojimi poprejšnjimi ravnanji. Leta 2017 je v predsedniški kampanji že storil, kar se zdaj od njega pričakuje: kot izzivalec je predsednika Pahorja pozval, da razkrije, kdo da so strici, ki stojijo za njim: takšna je bila takrat obtožba. Ljubitelj privlačnih atletinj in mišk, kralj instagrama in priložnostni predsednik republike mu je odgovoril: »Ne skrbite, verjetno bolj skrbijo za vas, kot si ta hip predstavljate.« O njegovi retoriki in psihozi okoli stricev v kampanji sem zelo podrobno pisal v besedilu Predsedniški strici iz ozadja: kako mentalno retardirati ljudstvo. Tokrat pa v funkciji predsednika vlade ni zmogel ponoviti enakega vprašanja ob obtožujoči ministrici.

Premier bi imej še vsaj en razlog, da to stori. Kot sem že pokazal ob njegovem zadržanem odstavljanju sekretarja njegove stranke (Je Šarec ob odstavitvi sekretarja res kategorično obsodil politična lobiranja?), vtis v javnosti, da se odločno sooča s klientelističnimi in koruptivnimi praksami, zadnje čase rapidno peša. Če je od njegove prislovične odločnosti ob mlahavosti reakcij tudi po razkritju Črnčecevih povezav z direktorico slovenske podružnice multinacionalke Westinghouse sploh še kaj ostalo.

Nenadna nenavadnost glasovanja

Še na dve podrobnosti velja biti pozoren. Na ministrstvu za infrastrukturo so po debaklu njihove šefice na vladi zatrjevali, da so gradivo medresorsko uskladili in da ga je pregledala služba vlade za zakonodajo – podobno kot v primeru podjetja SODO. Oba predloga naj bi obravnaval in sprejel tudi odbor za gospodarstvo, zato sta bila uvrščena na dnevni red seje vlade.

Toda Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je Bratuškovo demantiral in povedal, da je bilo omenjeno gradivo na vladnem odboru za gospodarstvo potrjeno s pridržkom, ker ni bilo usklajeno. Torej ne more držati, kar pravi ministrica.

Po drugi strani je slednja trdila, da na seji vlade predloga nista bila sprejeta, ker so člani vlade odločili z glasovanjem, »kar je na vladnih sejah zelo redka oblika odločanja«. Tudi tak očitek je bil deležen neposrednega odziva, vsaj tako je razbrati iz novice STA, kjer vir trditve ni povsem jasen: namreč da poslovnik vlade predvideva glasovanje kot eno od rednih načinov odločanja vlade.

Bratuškova je bila potemtakem dvakrat demantirana – in dejansko se je pri drugi trditvi demantirala že sama, saj je vendar sama kot podpredsednica vlade vodila počitniško sejo vlade, kjer so glasovali in »soglasno sprejeli« sklep glede podjetja SODO.

Zato se zdi prav neverjetno njeno sprenevedanje, zakaj je večina članov vlade pri glasovanju vzdržala, proti je glasoval samo en član vlade. Ali kot so zapisali na njenem resorju: »Na ministrstvu ne vemo, zakaj pri odločanju niso prevladali strokovni in pravni argumenti, o morebitnih ozadjih in interesih, ki so prevladali, pa ne želimo ugibati.« No, kot da tega na najbolj patetičen način ni ravnokar storila ravno njihova šefica.

In sklep?

Takšnih odprto konfliktnih igric na vladi že dolgo nismo spremljali. Zato se moramo kot državljani čim hitreje sprijazniti z enim od naslednjih dejstev: da je Šarčeva vlada talec lobijev in stricev iz ozadja, kot pravi Alenka Bratušek, ali pa imamo sprenevedavega predsednika, ki bo še enkrat več požrl lobistične akcije in nespodobnosti sebi podrejene ministrice in koalicijske partnerice. No, lahko bi bilo oboje.

Zdaj že vemo, da je lahko pri tem premier miren: slovenski uredniki nimajo namena ničesar od tega dvojega sporočiti javnosti.