Ovadba zoper poslanca Dušana Šiška zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti

Naslovnika: Vrhovno državno tožilstvo, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

Ovadba zoper poslanca Dušana Šiška zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1)

Na podlagi javnosti znanega in medijsko izpostavljenega primera poslanca Dušana Šiška in njegove izjave o »šusu v glavo« migrantu ter dejstva, da noben državni tožilec ali tožilka ni samoiniciativno in po lastni presoji začel kazenskega postopka v tem primeru, na podlagi medijske izjave Vrhovnega državnega tožilstva, da pri njih do 16. julija 2019 pristojni za uvedbo pregona zaradi javnega govora, ki spodbuja sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, niso prejeli nobene kazenske prijave, ne oni ne na pristojnem ljubljanskem okrožnem tožilstvu (podatek iz Večera, 18. 7. 2019, avtorica Kristina Božič), ter na podlagi obljub generalnega državnega tožilca Draga Škete ob prevzemu funkcije, da bo ena od njegovih prednostnih nalog tudi pregon sovražnega govora, v nadaljevanju podajam kazensko prijavo zoper poslanca Slovenske nacionalne stranke Dušana Šiška zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika RS.

Obrazložitev: Dušan Šiško je kot poslanec SNS dne 15. julija 2019 na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru ob problematiki mešanih patrulj in varovanja meja povedal:

»To, kar se dogaja sedaj, da je (migrant) pri Italiji enega taksista z nožem ranil, policist ga je ustrelil v nogo, mi je čudno, da so mu sploh dovolili, da ga še niso ovadili sami policisti. Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal ‘šus’ v glavo.«

Posnetek poslančevega nastopa je dostopen v množičnih medijih. 297. člen Kazenskega zakonika pravi, da »kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.«

Poslanec Šiško je s svojo izjavo spodbujal k nasilju na podlagi tega člena – »šus v glavo« je premišljeno usmeril v migranta, s čimer je napadel pripadnika ranljive skupine, ki ustreza opisu z zakonom zaščitene manjšine na temelju narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti, svojo sugestijo po nasilju pa je konotiral s sovraštvom in nestrpnostjo do migrantov. Ob tem je nepomembno, ali je obstajala konkretna nevarnost za ogrožanje javnega reda in miru – sovražni govor ne more v celoti biti odvisen od tega pogoja. S svojo izjavo je izrekel grožnjo in kot poslanec, zavedajoč se svojega družbenega položaja in moči, potencialno vplival na mnenje državljanov preko številnih medijev – predvsem v neposrednem prenosu seje Odbora na tretjem programu RTV Slovenija.

Glede na nekatere dosedanje tožilske reakcije v podobnih primerih (tvit Sebastjana Erlaha) in odgovor na omenjeni seji prisotne generalne direktorice slovenske policije Tatjane Bobnar, ki je za medije ugotavljala, da poslanca ne bodo preganjali, ker je za pregon »v takšnih primerih po mnenju zakonodajalca in vrhovnega državnega tožilstva abstraktna nevarnost ni dovolj. Podana mora biti konkretna nevarnost ter objektivna verjetnost kršitve javnega reda«, dodajam naslednje. Inkriminacija 297. člena KZ-1 ne more biti v nobeni posebni povezavi z javnim redom in mirom, zaradi česar bi se moralo terjati konkretizacijo uporabe nasilja in možnost, da bi do kaznivega dejanja po tem členu res prišlo (spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti nima neposrednih posledic za javni red in mir), na kar kaže tudi praksa v Evropski uniji in nekatera opozorila Sloveniji, npr. iz Sveta Evrope v poročilu Sveta Evrope proti rasizmu (ECRI) za obdobje med letoma 2014 in 2018, da je sovražni govor v Sloveniji redko predmet sodnega pregona »zaradi (preozke) razlage zakona pri organih pregona, na podlagi katere zadeve skoraj nikoli ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti«.

Takšno razumevanje kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 predstavlja bistveno zožitev kaznivosti spodbujanja sovraštva in nestrpnosti na zgolj določena izvršitvena ravnanja, s tem pa tudi zožitev koncepta kaznivega dejanja. Razen tega določba ne predvideva, da bi javni red in mir morala biti ogrožena tudi dejansko, saj je uporabljen izraz »lahko«, kar pomeni, da je ogrozitvena inkriminacija tukaj po svoji naravo abstraktno-konkretna.

Upoštevajoč dejstvo, da je izjavo o »šusu v glavo« migrantu izrekel poslanec stranke, ki je doslej neskrito širila nestrpnost in ksenofobijo, v zadnjem času predvsem do beguncev, med drugim tudi z izobešanjem nestrpnih parol na zastavah, obešenih na pročelje sedeža te stranke sredi Ljubljane, glede na to, da je sklicevanje na uporabo orožja s strani predstavnikov ljudstva, sploh sredi parlamenta, potrebno obravnavati z bistveno večjo resnostjo in odgovornostjo glede izrečenih besed, saj je možnost njihovega vpliva večja, poslanec Dušan Šiško pa je absolutno javna oseba par excellence, in glede na dejstvo, da sta sovražni govor in nestrpnost v Sloveniji v zadnjih letih eskalirala in se proti njima nemočno borimo (oziroma ne borimo), čutim kot posebno dolžnost, da podam zgornjo ovadbo v presojo in ravnanje tožilkam in tožilcem, motiviran še zlasti s citirano informacijo Vrhovnega državnega tožilstva, do niso prejeli kazenske ovadbe zoper omenjenega poslanca.

S spoštovanjem,

Boris Vezjak

Poslano 18. julija 2019 na naslova:

Vrhovno državno tožilstvo, kontakt: dtrs@dt-rs.si

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, kontakt: odtlj@dt-rs.si

Več:

»Šus v glavo«, premalo konkreten za pregon: zakaj ne preganjamo sovražnega govora