Sodnik Radonjić o popolnih dokazih in popolnih pritiskih

V zadevi Novič, pri kateri je sodnik Zvjezdan Radonjić včeraj ugotovil nič manj ko to, da ni samo dovolj dokazov, da je Milko Novič kriv, ampak je popolnoma dokazano, da ni storilec (!), se obeta nova afera, ki bo, če je ne bo raziskalo ministrstvo za pravosodje in ustrezni organi, simptomalna za upravičeno mnenje o katastrofalnem stanju na naših sodiščih, kvaliteti sodb in pristranosti sojenj.

O primeru Milka Noviča sem doslej pisal v prispevkih Primer Novič: kako so na TV Slovenija odkrili senzacionalizem, Časopisni naslovi in njih ustreznost in Je Milko Novič kriv? Hitra anketna sodišča.

V včerajšnjih Odmevih je novinarka Sabina Zonta navedla zanimiv poudarek s sojenja:

In prav sodnik Radonjić je danes poskrbel za svojevrstno presenečenje, ki ga iz sodnih dvoran nismo vajeni. Med obrazložitvijo sodbe je razkril pritiske, naj Noviča obsodi, da se tako ne bi raziskovalo dogajanja na Kemijskem inštitutu. Ker je želel zagotoviti pošteno sojenje, so mu grozili z disciplinskim postopkom in suspenzom, ga diskreditirali. Kdo stoji za tem, ne vem, je pa prepričan, da zadeva sega v same vrhove pravosodja.

Še več, omenjeni sodnik je jasno in konkretno pokazal s prstom na tiste, ki so nanj pritiskali:

Ko sem dobil omenjeni primer, sem sodni spis v celoti naštudiral, od prvega dneva sojenja pa so se name in na predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika vršili pritiski s strani SDT, pooblaščenca Jamnikove žene in nekaterih sodnikov. Podanih je bilo več zahtev za mojo izločitev, ker sem se odločil, da bom sodil pošteno, kar mnogim ni bilo všeč. Zato sem se znašel v kazenskem in disciplinskem postopku. Od vsega začetka pa sem vedel, da zaradi tega primera ne bom nikoli napredoval, da si bom morda uničil svojo sodniško kariero, ker bom morda čez mesec dni v suspenzu, ker sem sodil pošteno.

Povedano drugače: vrhovi pravosodja, ki jih je okrivil sodnik, vključno z drugimi sodniki, segajo vse do Specializiranega državnega tožilstva Slovenije. Vsi ti naj bi nanj pritiskali, da se ne bi raziskalo dogajanja na inštitutu? Če ne omenjamo medijske zarote, kajti na njegov račun naj bi bilo napisanih več kot 105 časopisnih prispevkov: »Mladina in Dnevnik me napadata sinhronizirano!«

Mar ni to povsem jasen in enoznačen razlog, da ministrstvo za pravosodje in pristojni organi za nadzor nemudoma raziščejo dogajanje, ki ga je opisal sodnik Radonjić kot obliko pritiska nase?

Mar nimamo dobrih razlogov verjeti, da je ta bodisi res deloval pod pritiski bodisi je v njegova sodba v tem primeru nestrokovna in pristranska, če se bo izkazalo, da takšnih pritiskov sploh ni bilo? Kako naj verjamemo v kvalitetno delo sodnika, če se je zgodilo prvo ali drugo – v obeh primerih je to katastrofalna novica.

Voditelj Igor E. Bergant je v omenjenih Odmevih gostil zagovornika Noviča in omenil še naslednje:

Je tudi vas presenetilo, da je sodnik pri izreku sodbe namignil, da bi lahko bil z umorom doktorja Jamnika povezana neka druga oseba, ki pa ji prav zdaj na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi obtožbe v neki povsem drugi zadevi?

No, to je še en resen indic za uvedbo kakšnega od nadzorstvenih postopkov nad delom sodnika.

Sprašujem se, kaj naj si mislimo o nepristranosti in kompetentnosti nekoga, ki s tolikšno lahkoto odkriva »popolne dokaze«, da nekdo ni kriv umora, hkrati pa z neverjetno prostodušnostjo namiguje, kdo bi lahko s tem bil povezan, a doslej sploh ni bil kazensko in pravosodno obravnavan v tem primeru?

Po včerajšnjem izreku sodbe bi morali v državi zvoniti vsi zvonci za alarm. Če izjav sodnika ne bo obravnavalo ministrstvo, Sodni svet in ustrezni organi, je v njej mogoče čisto vse.