»Ali je kaj trden most?« ali Pahor o prisluhih

Vrhovni poveljnik obrambnih sil, drugače kralj instagrama in priložnostni predsednik republike, se je »deveti dan« ob številnih pritiskih novinarjev le odzval na afero »Patergate«.

Poudarek ni moj: v osrednjih dnevnikih POP TV preteklih dni so Boruta Pahorja vsakič ošteli, ker molči ob prisluškovalni aferi, o čemer sem obširno večkrat pisal, o tem pa frenetično preštevali tudi dneve njegovega molka in prišli do devetega dne.

Niso pozabili poudariti, da je »oče« ideje o arbitražni presoji, vmes pa malce računali, da bo stopil na njihovo stran in pokaral pritiske na medije. Poudarek, izbran ob njihovem zapisu na spletu 24ur.com, je morda premišljeno kontrasten, pa vendar: v odgovoru ob robu slovesnosti v Andražu nad Polzelo, kjer so obeležili 75 let od strmoglavljenja ameriškega letala, je bil spravljiv in povedal, da ne smemo zaloputniti vrat:

“Verjetno bo kdo rekel, da sem naiven, a tridesetletne izkušnje v politiki so me naučile, da je to najboljša pot,” je prepričan Pahor. Poudaril je, da tudi nova razkritja o prisluhih ne smejo vplivati na to, kar smo že dosegli, na to, kar je določilo arbitražo sodišče. “Odločitev imamo, ne glede na to, kaj pravi hrvaška stran,” ocenil pa je tudi, da se je tako takrat kot tudi danes Sova odzvala primerno.

S katerim od hrvaških kolegov o tej aferi še ni govoril, ampak namerava, kot je zatrdil, že v začetku maja. Takrat s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović organizirata vrh procesa Brdo-Brioni, ki bo potekal v Tirani. Pahor opozarja, da je v regiji trenutno na splošno precej napetosti, “zato ne smemo dopustiti, da to ogrozi našo varnost in mir”.

Pahor mostovi prijateljstvi prisluhi 24ur — Pahor o gradnji mostov s Hrvati na 24ur.com

Sam sicer mislim, da je tukaj Pahor (nehote) res ravnal bolj modro od Šarca, težavo vidim drugje. Za zelo simptomatično v tem politično-medijskem komplotu se kaže ravno strahovita razlika med stališči med obema predsednikoma, medijsko neopažena. V času, ko naši politiki in celo politični komentatorji večkrat ponavljajo, kar bi največkrat smeli jemati za sumljivo, kako pomembno bi bilo, da Slovenija ob zadevah mednarodne politike nastopa enotno, ob čemer nakazujejo veliko zavidanja drugim, predvsem Hrvatom, smo priča dvema maksimalno različnima pozicijama: predsednik Pahor, vrhovni poveljnik vojske, sicer serijske dobitnice ocene »nezadostno«, miri navzoče in navija za »mostogradnjo« s Hrvati, obenem pa se mu nikamor ne mudi, da bi o prisluhih spregovoril s hrvaškimi kolegi ali kakorkoli opozoril na njihovo obnašanje.

Na drugi strani predsednik vlade s svojim državnim sekretarjem sklicuje svete za nacionalno varnost, na katerih je navzoč, ker tudi mora biti, sam predsednik Pahor, in žuga s prstom. Šarec, Črnčec in direktor Sove ga očitno res niso kaj prida prepričali. Posledica njegovega poslušanja poročil obveščevalcev o prisluhih in hrvaških pritiskih na slovenske medije je bila pahorjanska – So what! Pomembno je graditi mostove.

V kakšni meri je predsednikova spravljivost tudi tokrat le posledica njegove ideologije spravljivosti in iskanja srednjih poti, ni pa povezana z rivalstvom do konkurenta na zadnjih predsedniških volitvah v situaciji, ko je distanca med Šarčem in Pahorjem že splošno znana, ne moremo vedeti.

Da razkola niso opazili ne slovenski in ne hrvaški mediji, je najbrž že posledica popolne odsotnosti slehernega pričakovanja, ki ga javnost goji do tistega, ki je svojo funkcijo infantiliziral in izpraznil do bridkega konca.