::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Stoji za prisluhi Sova? »Ne bi rekel, da da je to to.«

Se predsednik vlade vedno bolj zapleta v mrežo očitkov o prisluhih sosednje države, katerih zrcalna podoba istega je v resnici kar nadziranje tujih državljanov s strani domače obveščevalne službe? Izplen poznamo, prisluh lobistu, ki je želel ustaviti novinarski prispevek.

Njegova izjava ob plenarnem zasedanju vrha pobude srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske v Dubrovniku kaže na precej farsično okoliščino: če smo pri nas užaljeni, ker so nam prisluškovali Hrvati, smo težko jezni zaradi nečesa, kar počnemo sami.

V prispevkih Nelagodje v medijski kulturi: o Sovi, POP TV in tem, kako so potovali posneti prisluhi in pred tem Nič več servilni Šarec: kako Slovenci ne bomo nastavljali drugega lica sem že komentiral nastalo nevarno in zelo verjetno politično-medijsko spono, katere zunanji motiv skupnega nastopa je bilo razkritje poskusa omejevanja medijske svobode s predlogom cenzure prispevka na komercialni televiziji.

Enotedenska pavza

Pavzirali smo skoraj cel teden, da smo naleteli na prvega novinarja, ki je Šarcu zastavil res esencialno vprašanje – nanj sem poprej že poskušal najti smiselno razlago. Pomenljivo za abotno stanje domačega novinarstva smo morali tragikomično potrpežljivo počakati na nastop hrvaškega, ne slovenskega.

Bi to smeli označiti za državotvorno novinarstvo – takšno, ki zna molčati in ne spravljati v zadrego, po potrebi pa tuliti v isti rog? V daljnjem Dubrovniku ga je njihov novinar izzval na enostaven način: »Vaša tajna služba ne stoji za temi prisluhi?«

Šarec dubrovnik prisluhi

Ključen trenutek iz prispevka POP TV: hrvaški novinar sprašuje, kdo stoji za prisluhi

Iznajdljivi premier je najbrž v hipu zaslutil nevarnost in ugotovil, da diplomatsko ne sme pritrditi in ne zanikati novinarjeve domneve. Zato se je po igralsko zatekel v niz mašil in izmikanj, kar smo lahko slišali v prispevku POP TV:

Težko rečem. Vendar ne bi rekel, da da je to to. Mi smo videli to v medijih, smo videli posnetek, smo slišali in to je to.

S tem, ko je zavzel nevtralno in ohlapno stališče (»težko rečem«) in ponovil isti veznik in zaimek (»da da je to to«), se je spretno izmaknil potencialni okrivitvi Sove, da je prisluškovala tujima državljanoma, obenem pa abruptno skrajšal stavek brez možnega zapletanja v podrobnosti. Istočasno se je prejkone zavedal, da bi o nasprotnem lahko obstajala dokazila, zato ni bilo varno niti zanikanje vpletenosti Sove. V hipu je nato prešel na navajanje bolj varne evidence, torej posnetka v medijih, ki ga je »videl« in »slišal«.

Tonin ve več od premierja

Nekaj ironije je v tem, da nam je posnetek iz Dubrovnika kot edina predvajala ravno POP TV. Ker sem situacijo že podrobno analiziral, naj navedem še politične dimenzije ironije: evidentno državo vodi predsednik vlade, po lastnem zatrjevanju popolnoma poučen o varnostni situaciji, takšen, ki ima ob sebi sicer prepoznavnega ksenofoba in homofoba, ki ga obvešča o nacionalni varnosti, pa tudi sicer vsako jutro do potankosti pregleda obvestila Sove, a vendar ne ve tistega, kar je ob enem obisku ugotovil Matej Tonin. Namreč da si prisluhe lasti ista Sova in da so pristni.

Da bi predsednik Nove Slovenije vedel več od premierja? Malo verjetno in v vsakem primeru nerodno. Ali da ga moramo razumeti v njegovi hudičevi zadregi, kako Hrvatom sredi Straduna priznati, ker njihovim državljanom naši obveščevalci prisluškujejo, zato ne more biti ravno iskren? Čisto mogoče.

Premier, ki je še 4. aprila po seji vlade po razkritju hrvaškega prisluškovanja dejal, da ne bo sklical Seje sveta za nacionalno varnost, »da ni potrebe«, je po ogledu dnevnika POP TV ob 19. uri na 8. april, v katerem so objavili pogovor med Toljem in Bammensom, naslednji dan nenadoma že sklical isti Svet, kjer mu je direktor Sove pojasnil, da je tudi gledal dnevnik? Se temu reče visoko zaupanje v naše medije?

Blagodejna klima

Morda je v podobni zagati Šarec natančno tretji dan po nenadnem sklicu Sveta za nacionalno varnost zato v Dubrovniku ugotovil, da ni niti izrednega stanja in tudi ne povečanega spora s Hrvati. Morda je njegov osebni rekord v spremembi političnega stališča posledica blagodejne morske klime.

A kaj, ko je obenem povedal še, da ni možnosti za uradno srečanje s Plenkovičem v Zagrebu. Shizofreno.

24ur šarec ni izrednega stanja

Pomirjujoči toni predsednika v Dubrovniku tri dni po sklicu Sveta za nacionalno varnost

Information

This entry was posted on 12/04/2019 by in mediji,medijska cenzura and tagged , , , , .
%d bloggers like this: