Pri Janševih so sestavili natančen Šarčev življenjepis, parafrazirali besedilo iz Mladine in ga obtežili z diskreditacijskimi kvalifikacijami, začnejo takole:
»Zaradi nepoznavanja ali načrtno v tančico zavitih podatkov o rojstvu, naj povemo naslednje: Marjana rodijo 2. decembra 1977. Bioloških staršev ni poznal in se tudi nikoli ne potrudil, da bi o njih kaj izvedel. Od tretjega leta naprej ga vzamejo rejniški družini v Moravčah, posvoji ga starejši par, Franc in Marija Šarec iz Šmarce pri Kamniku. Franc je mizar, Marija računovodkinja. Imata tudi manjšo kmetijo. Od tod tudi Marjanova naklonjenost do mizarstva, pa tudi svetopisemska prispodoba pride zelo prav. Da je mizar po osnovnem poklicu, vemo in da je tako rekoč brezmadežno spočet, to tudi skorajda vemo, tudi zato, ker vedenja o izvornih staršev ni. Simpatično vernikom, da je (kot da je res) korelacija z vero, »hostarjem,« je enako pri srcu pa tudi, ker je po njihovi klasifikaciji samorastnik, brez koreninski primerek.«
Ker ni šlo drugače, ker je v demonizaciji »ad Hitlerum« očitno vse dovoljeno, so prešli v neposredno stigmatizacijo: »To lepo nadaljuje z podzavestnim oponašanjem Adolfa, njegovega vzornika iz partizanskih filmov in ostalih dokumentarcev, ki jih je uspel pogledati pred vstopom v politiko«, »Najprej je verjel vsakomur, sedaj ne verjame nikomur. Tukaj je vsaka podobnost z Adolfinom primerna in zaželena« in »Sledi, glede na vse nižje standarde plovbe in samo prijave samovšečnih političnih mornarjev, dober uspešno insceniran trk v veliko in neizogibno skalo ki bo dokončno razklala Vladno ladjo z malim Adolfinom v red.« Demokracija besedilo povzema po svojem medijskem satelitu.
No, lep dokaz, da smo zaradi splošne in neustavljane politizacije medijev, zaradi katere več ne govorimo le o pristranosti, temveč tudi o pristrankarskosti, v duhu brezplačnikov in anonimnega novinarstva v slovenskih medijih dopustili že skoraj čisto vse.
You must be logged in to post a comment.