::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Delov naivnež Luka Mesec

Delov naslov »Naivni vlagatelj Luka Mesec« najbrž pred letom ali dvema še ne bi bil mogoč. Na Petričevem Delu je na delu, kot opažamo že nekaj časa, pospešena ideološka evolucija novinarskih postopkov in medijskih naracij – ne znam si predstavljati, da bi v preteklosti, morda celo danes, lahko bili deležni naslovov, kot je »Naivni vlagatelj Miro Cerar«, »Naivni vlagatelj Dejan Židan«, »Naivni vlagatelj Janez Janša«, »Naivna vlagateljica Alenka Bratušek« in podobnih.

naivni Mesec

Vstopna stran na Delo.si: jedilniki in Mesčeva naivnost

Eni naivni, drugi ne

Zakaj in kako je torej naiven zmogel postati koordinator stranke Levica? Kaj omogoča razliko, od kod se je prikradla, zakaj so nekateri politiki okvalificirani za naivne, drugi pa ne? Avtorja prispevka bi skoraj že lahko uganili po citiranem naslovu, kajti novinar Karel Lipnik, ki je prišel iz Financ, tako rekoč jamči agitacijsko pisavo. In pojasnilo, zakaj je Mesec naiven, so potem velikodušno podali že v podnaslovu: »Vseh prihrankov ne gre vložiti v eno samo naložbo«.

Naj spomnim na kontekst. Mesec je pred dnevi povedal, med drugim ga je povzelo ravno Delo, da odločno nasprotuje prodaji NLB. Da v njegovi stranki zagovarjajo domače lastništvo, sam pa bi bil pripravljen lasten denar vložiti nakup delnic:

V Levici bomo naredili vse, da se izsiljena prodaja NLB ustavi. Če to ne bo mogoče, pa vztrajamo, naj NLB vsaj ostane v domačih rokah. V primeru dogovora za državljanski odkup sem pripravljen v delnice NLB investirati vse svoje prihranke.«

Napačen poudarek

Trdim bom ne zgolj, da imamo na delo ideološko operacijo, ki je za časopis Delo postala normalizirana in normirana, temveč tudi logično zmoto, s katero je novinar opremil smisel Mesčeve izjave. Poglejmo razliko v teh dveh izjavah:

(1) »V primeru dogovora za državljanski odkup sem pripravljen v delnice NLB investirati vse svoje prihranke

(2) »V primeru dogovora za državljanski odkup sem pripravljen v delnice NLB investirati vse svoje prihranke.«

Prav nič ne kaže na to, da bi želel Mesec posebej zatrditi (2); v skladu s svojimi prepričanji, da banke ne bi smeli prodati, je povedal (1), brez posebnega poudarka na celoti svojih prihrankov.

Ker novinar Dela tendenciozno njegovo namero prebira kot (2), svoje sklepanje, ki mu ustrezno sledi naslov, utemeljuje na takšnem argumentu:

(1) Luka Mesec je pripravljen v delnice NLB investirati vse svoje prihranke.

(2) Toda vseh prihrankov ne gre vložiti v eno samo naložbo.

(3) Torej je Luka Mesec naiven vlagatelj.

V teoriji logičnih zmot temu pravijo napačen poudarek (akcent): pri njem izpeljemo sklep iz spremenjenega, običajno neustreznega ali neintendiranega poudarka besed ali fraz, ki nastopajo v premisah argumenta. To se zgodi, ko sklep ni izpeljan iz izvornega pomena premise, določenega z ustreznim poudarkom, kar se lahko potem doseže na različne načine. Recimo s citiranjem besedila izven konteksta: v tem primeru prenesemo frazo iz izvornega konteksta, ki je fiksiral njen pomen, v drugi kontekst, s čimer se njen pomen spremeni, ter iz nje izpeljemo sklep, ki ga v izvornem kontekstu ne bi mogli izpeljati. Zgoraj je Mesec postal naiven vlagatelj preprosto zato, ker menda ni dovolj dobro razmislil o razpršitvi svojega investicijskega portfelja in bi vse, kar ima, investiral v NLB. Toda, kot rečeno, nimamo niti najmanjšega razloga verjeti, da bi v tem bil poudarek njegove izjave.

Naivni Mesec začetek

Naivni Mesec ali naivni bralec?

Argumentacijska nekompetenca in naivnost bralca

Omeniti velja, da poudarjene besede ali fraze same po sebi niso zmotne, takšne postanejo šele takrat, ko iz njihovega spremenjenega poudarka izpeljemo sklepe, ki jih drugače ne bi. S kakšnim namenom, ni tako nepomembno vprašanje. Toda pri Delu se niti niso želeli izogniti zmoti napačnega poudarka ali temu, da ne brišejo konteksta. V nekem oziru tega niso niti storili, le svoj poudarek so dodali in najbrž preprosto računali na bralčevo nevednost in argumentacijsko nekompetenco – v bistvu kar na njegovo naivnost.

Bolj zanimivo bo spremljati, ali bodo z enako vnemo pri istem časopisu obravnavali tudi stališče glavne opozicijske stranke in njegovega vodje, ki po novem prodaji NLB nepričakovano nasprotuje. Nekaj presenetljivega, a hkrati na drugi, politični metaravni, zelo pričakovanega: če bi aktualna vlada rada storila nekaj, kar bi po njihovem intimnem prepričanju morala storiti in bi to storiti tudi sami, je temu treba nasprotovati ravno zato, ker bi to za to vlado in državo v skladu z istim prepričanjem bilo dobro. Kajti kar je dobro »za njih«, nujno ni dobro »za nas«. Na koncu zmaga že videna politikantska racionalizacija: tudi dobremu za državo je treba nasprotovati vsakič, ko v danem trenutku to v političnem smislu ni dobro »za nas«.

Information

This entry was posted on 02/11/2018 by in mediji,napačni poudarek,zmote,časopisi and tagged , , .
%d bloggers like this: