Na POP TV so v svojem Dnevniku pohiteli in na križ pribili vodjo stranke Levice, Luko Mesca. Ne prvi, sledili so majhnemu pogromu na družbenih omrežjih. Kriv je, ker je ekonomistični analfabet. Ki ne ve, da Slovenija ni Kuba, so dejali. Ker nima pojma. Ker strelja kozle.

Svoj prispevek v osrednjem dnevniku so na spletni strani 24ur.com uvedli s tem pojasnilom:

V vse bolj razgretem predvolilnem ozračju padajo najrazličnejše izjave – tudi take, ki so skregane z logiko. Ena bolj odmevnih v zadnjih dneh je bila izjava šefa Levice, Luke Mesca, da je izvoz največja ahilova peta našega gospodarstva. Na družbenih omrežjih je završalo. Vlada se za gospodarske uspehe, s katerimi se hvali, lahko zahvali prav uspešnim podjetjem in njihovemu izvozu.

Streljanje kozlov

Že naslov prispevka je dovolj pomenljiv: »’Kdo je tu nor … Ne moreš verjeti, da tako malo ve o osnovah ekonomije …’«. Naslov pripetega videa je opremljen takole: »Luka Mesec z izjavo o izvozu ustrelil kozla«.

Jasno je, da se je POP TV do politika opredelil z izrazito vehementnimi zaničljivimi izrazi in ga razglasil za bebčka. Toda kaj je Mesec dejansko povedal in ali si takšno novinarsko obravnavo res zasluži?

Poskušal bom pokazati, pri čemer se sploh ne opredeljujem do ekonomske veljavnosti ponujenih idej in modelov, da je interpretacija novinarjev bila skrajno manipulativna in da ni »skregana z logiko« Meščeva izjava, vsaj ne s tisto pravo, temveč ravno njihova. Kar še zlasti velja za novinarja POP TV Marka Milenkovića, ki ne samo v tem, temveč v svojih prispevkih širše težko skriva svojo alergijo na vse, kar ni zavezano trdni neoliberalni ekonomistični ideji in z veseljem biča, kar v državi predstavlja odklon od nje. Tudi prav, POP TV ima pravico do svoje ekonomske agende. Tokrat je diskreditacija Luke Mesca prišla kot naročena.

Tudi gosti, ki so jih zvrstili pred kamero, recimo Marjan Batagelj, se potem predvidljivo niso mogli načuditi nekomu, ki menda ostro nasprotuje izvozu – pri čemer so sledili želeni intonaciji. Toda o kakšni izjavi sploh govorimo?

Odvisnost od izvoza

Po Svet24.si povzemam Meščeve besede, izrečene v oddaji Tarča 15. februarja 2018:

»Z makronivoja je tako: gospodarstvo, temelječe na nizkih plačah, privatiziranih podjetjih, enormnih dobičkih, ki se bodo zlivali v tujino, je recept za pot v katastrofo. Če hočemo priti v drugačen razvojni model, se bomo morali začeti spraševati, kako okrepiti notranji trg, kako postati manj odvisni od izvoza, ki je trenutno največja Ahilova peta našega gospodarstva. V tem smislu se bomo morali vprašati, kako poskrbeti, da bodo plače sledile produktivnosti in dobičkom. Zdaj zaostajajo že več let. Tisti, ki strašijo z visokim javnim dolgom, ponavadi ponujajo prav nasprotne recepte, kot bi jih rabili za ključni problem te družbe: tako kot bi zdravili raka z vitamini …«

Naj poskusim strniti v premise in sklep, kar že leta zagovarja Mesec:

(1) Slovenski razvojni model je ranljiv, ker vse stavi na usmerjenost v izvoz.

(2) Šele razvojni model, ki manj stavi na odvisnost od izvoza, bi bil dober.

(3) Takšen model se mora zanesti na notranji trg in ga okrepiti.

(4) Zato je odvisnost od izvoza Ahilova peta slovenskega gospodarstva. (Zato je usmerjenost izključno v izvoz napačna razvojna usmeritev.)

Kot vidimo, so novinarji 24ur pravilno povzeli prav vse trditve, toda spremenili so sklep. Da so Mesca potem razglasili za neukega strelca kozlov, jim je uspelo s slamnatim možem, argumentacijsko popačitvijo. Kar so slišali iz njegovih ust, je bilo:

(1) Slovenski razvojni model je ranljiv, ker vse stavi na usmerjenost v izvoz.

(2) Šele razvojni model, ki manj stavi na odvisnost od izvoza, bi bil dober.

(3) Takšen model se mora zanesti na notranji trg in ga okrepiti.

(4) Zato je izvoz Ahilova peta slovenskega gospodarstva. (Zato je usmerjenost v izvoz napačna razvojna usmeritev.)

Če poenostavim, vse so slišali pravilno, razlika je le tale: Ahilova peta ni več »odvisnost od izvoza«, to je postal kar izvoz sam. Jasno, do takšnega spregleda lahko pridete le ob mižanju pri navajanju premis. Kritiki so se hiteli pretvarjati, da ne slišijo poante, njegov sklep »Zato je odvisnost od izvoza Ahilova peta slovenskega gospodarstva« so vztrajno interpretirali in smešili kot nekaj, kar je enakovredno njihovi lažni trditvi »Zato je izvoz Ahilova peta slovenskega gospodarstva«. Poudarek na »odvisnosti« so zanemarili.

Da iz pedagoških razlogov še bolj poudarim razliko med Meščevimi besedami in interpretacijo novinarjev, ki so se s pomočjo slamnatega moža priključili pogromu dela družbenih medijev, naj to ponazorim na semantični razliki med sklepoma »Zato je usmerjenost v izvoz napačna razvojna usmeritev«, kar so mi zlonamerno pripisali, in dejanskim sklepom, ki ga je s svojo stranko zagovarjal zadnja leta, namreč »Zato je usmerjenost izključno v izvoz napačna razvojna usmeritev.« No, da je ni zagovarjal prvič, ampak je to stalna programska točka, ki so jo tako pozno spoznali ali prepoznali, tudi marsikaj pove o novinarski čuječnosti.

Razlika med sklepoma

Razlika med sklepoma je torej v tistem skromnem dodatnem prislovu »izključno«. A čisto dovolj: Mesec ne daje v nič izvoza, temveč »izključno usmerjenost v izvoz«. Posebne globinske hermenevtike v dojetju razlike to res ne bi smelo zahtevati. Če rečem, da novinarji delajo logične napake ali če rečem, da izključno novinarji delajo logične napake, je to precej različna ugotovitev.

Iskreno in politično neobremenjeno branje njegove izjave pokaže, da krivde za pretenciozno branje njegovih besed ne moremo pripisati Mescu samemu. Tudi težko rečemo, da jih je nespretno izbiral – le kako naj bi vedel, da jih bodo tako močno popačili? Stvar je še hujša: v prispevku POP TV ga sploh niso povprašali za dodatno razlago, preden so ga pribili na križ, razen tega so, zavestno ali ne, spregledali njegovo pojasnilo po napadih, ki ga je objavil takoj po oddaji Tarča in torej tri dni pred zgoraj obravnavanim prispevkom:

Nekateri so mojo trditev povzeli kot »največji problem Slovenije je izvoz«, ampak Ahilova peta pomeni nekaj drugega – ranljivost, šibko točko. Moja trditev torej pomeni »slovenski razvojni model je najbolj ranljiv v tem, da vse stavi na izvoz«. S tem seveda ne zanikam, da slovenski izvozniki dosegajo velike uspehe in da gre velik, če ne celo pretežni del, zaslug za gospodarsko rast pripisati izvozu. Pred naslednjim mandatom pa opozarjam, da bi veljalo razmisliti o razvojnem modelu, ki bi nas vsaj nekoliko odlepil od popolne odvisnosti od izvoza.

Slamnati mož, ki zmaguje

Pojasnilo je v celoti ustrezno, a je očitno pri nas, zaradi slabe argumentacijske kompetence novinarjev in državljanov, bilo zaman. Retorično je zmagala tehnika slamnatega moža ali strašila, za katero je značilno, da sogovorčevo stališče popačimo zato, da bi ga lahko učinkovito smešili in zavrgli.

V tem primeru je, kar je res grobo, popačitve bil deležen zgolj sklep, medtem ko so se morali vsi vpleteni pretvarjati, da ga podpirajo iste premise – oziroma so jih v celoti preprosto zanemarili. Običajno je, da pri zmoti strašila sobesednikovo originalno trditev zamenjamo z novo, le na videz podobno tisti, ki jo resnično sprejema, in potem s pomočjo napada nanjo pokažemo, da je njegova izvorna izjava napačna.

In tako je Luka Mesec lahko postal dežurni kozel, ki nasprotuje izvozu.