::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Halo? Županovi prsti, ki kažejo na odgovornost medijev

Krepitve komunikacijske ekipe župana Maribora, zdaj še celo s strokovnjaki javnega podjetja Westco iz Velike Britanije, sem se dotaknil že v dveh komentarjih, čeprav je informacija sveža.

Ker imamo zelo dobre razloge verjeti, da so pojačane sile čet piarovcev in komunikacijskih delavcev bolj rezultat skrbi, kako pogladiti in izboljšati prizadeto slabo podobo lika in dela gospoda župana in njegovih izbrancev ter bistveno manj motivirane s skrbjo za boljšim informiranjem med različnimi javnostmi, ne čudi preveč, če se ta simptom, namreč jeze in nezadovoljstva nad mediji, malce prikrito, a dovolj nazorno razbira že v samih utemeljitvah protagonistov, ko opisujejo potrebnost sprememb.

Župan Fištravec je tako ob predstavitvi londonske ekipe med drugim znova uporabil metaforo s tremi prsti, na način, ki je precej nenavaden in ne nujno s smiselnimi preskoki:

“Cilj je, da predlagajo projekte in boljše procese komunikacije na vseh nivojih,” je dodal Fištravec. Del odgovornosti pa naložil tudi medijem, ker “oblikujejo percepcijo mesta pri domači in tuji javnosti”. “Potrebna je samokritika, a samo s prstom kazati na druge – halo? Trije prsti gledajo nazaj, torej moramo začeti pri sebi. Nismo zadovoljni s komunikacijskimi strategijami, z rezultati, to pa ne pomeni, da je krivda samo na eni strani.

Kaj točno je želel razložiti? Predvsem se je namenil pokazati s prstom na medije, in to dobesedno. Metafora s prsti, kjer trije gledajo nazaj, vsebuje, če prav razumem avtorico prispevka in citat, naslednje premise in končno izpeljavo:

(a) Fištravec: občina dela napake v odnosu z mediji, trije prsti kažejo na nas in tu je potrebna samokritika.

(b) Ampak obstaja »halo«: če trije prsti kažejo na nas, dva nujno še vedno kažeta na druge, na medije.

(c) Torej naj mediji prevzamejo del odgovornosti.

Takoj opazimo, da se župan v svoji zasebni halo-epistemologiji znova želi poslužiti relativizacije in se reševati s pomočjo subjektivnega vatla – na kar sem opozoril že ob njegovi metafori napol polnega kozarca. V tem trenutku je storil korak naprej in poskušal relativizirati še odgovornost, v smislu: nekaj smo krivi mi, nekaj pa mediji. Težava je med drugim tudi v tem, da nikoli povsem ne pojasni, kje je meja in kje točneje vidi odgovornost na eni ali drugi strani.

Kar je obstajalo zgolj kot zla slutnja, da bo namreč politik poskušal sprožiti še eno majhno ali veliko komunikacijsko vojno z mediji (Never fight the media), da bo to počel morda celo z uvoženimi piarovskimi svetovalci, se je vsaj malo potrdilo danes, ko je mestna občina na svoji strani objavila sporočilo za javnost o trodnevnem obisku. Še zlasti v izjavi Cormaca Smitha, direktorja podjetja, ko je glede obiska v občinskih podjetjih gospod povedal tudi naslednje:

Skoraj vsi pa so tudi izpostavili, da imajo včasih težave s komuniciranjem z lokalnimi mediji. Tukaj vidim izzive, potreben bo drugačen način dela in izboljšanje odnosov, saj vsi delajo v korist občanov. Prav je, da so mediji kritični, ampak tudi oni nosijo del odgovornosti.

MOM FB Cormac Smith

Naj navedem, zakaj me je mnenje osupnilo. Razloga sta dva. Prvi zadeva vsebino, navrženo in že znano stališče, da tudi »mediji nosijo del odgovornosti« – kar se očitno nanaša, lahko ugibam, na slabo podobo, ki jo o delovanju občinskih podjetjih širijo lokalni mediji. Ki so nečesa odgovorni – očitno preveč slabe podobe občinskih podjetij. Skratka, Smith uvaja dihotomijo kritika medijev vs. njihova odgovornost in v prekomerni kritiki vidi določeno neodgovornost, ki jo bo, domnevam, treba popraviti. Ampak ne v komunikaciji s temi podjetji, kvečjemu pri novinarjih in urednikih samih: drugače biti ne more. Kako je lahko v nekajurnih obiskih zgolj pri vodjih občinskih podjetjih prišel do tako smelih ugotovitev analiz, iz nje pa izpustil intervjuje z novinarji, je seveda tudi intrigantno vprašanje.

Ker je to edina vsebinska trditev v sicer praznem piarovskem sestavku, polnem izrazov vzhičenosti nad vrhunskim delovanjem podjetij, kar so obiskovalci poznavalsko uvideli le v nekaj urah obiska, občanom pa ta vrhunskost ni opazna niti po dolgih letih, nekako štrli iz komunikeja.

Drugi razlog je frapantna podobnost stališč: pravzaprav Smith ponavlja župana ali župan ponavlja njega. Ne vem sicer, kdaj in pod kakšnimi pogoji tuji strategi v resnici radi govorijo o odgovornosti medijev in njihovi krivdi, torej vrednostno sodijo, toda razumel sem, da bo Fištravec iz davkoplačevalskega denarja omenjenim plačal za storitev, kako izboljšati občinsko komunikacijo. Ne vidim načina, kako bi lahko ta posel opravil s tem, da bo s prstom kazal na krivdo novinarjev. Občanke in občani imajo pravico, saj zapitek tudi plačajo, da terjajo transparentne dokaze učinkovitosti dela najetih strokovnjakov. Poučno bo videti, ali se tudi v njih kaže s prstom na medije.

Pustimo se presenetiti, toda začetek te mariborske občinske komunikacijske sage res ni obetaven. Zaenkrat poznamo namreč le dva poudarka: da vpleteni priznavajo svoj del odgovornosti, da pa hkrati nekam žolčno kažejo s prstom na malopridne medije. Morda prvo počnejo le zato, da bi upravičili nove in nove stroške, saj jih drugače kot z eksplicitnimi priznanjem svojega komunikacijskega poloma, ki so ga doslej vedno zanikali, ni mogoče legitimirati. Drugo spoznanje pa daje slutiti, da bodo vsaj v enem delu svojega programa poskušali prepričevati medije, naj nehajo biti kritični. Nevarno nespodobno, bi rekel.

Mediji so krivi Fištravec piar Večer izsek

Cormac Smith sporočilo MOM izjava mediji primerjava Fištravec

BRITANSKI STROKOVNJAKI ZA KOMUNICIRANJE OBISKALI MARIBOR

V drugi polovici preteklega tedna smo v Mariboru na delovnem obisku gostili strokovnjake za komuniciranje na lokalni ravni iz britanskega javnega podjetja Westco, ki ga je ustanovil mestni svet londonske občine Westminster, in sicer Cormac Smith, izvršni direktor podjetja, Ian Farrow, direktor podjetja in Georgina Conde, vodja projektov v podjetju Westco. Britanski strokovnjaki so obiskali večino javnih podjetij v posredni občinski lasti, obiskali nekatere turistične destinacije v Mariboru in obiskali nekatere dogodke v mestu.

Preden so začeli z obiski na javnih podjetjih, jim je bilo predstavljeno delovanje Mestne občine Maribor, mestnega sveta, postopki sprejemanja odločitev, mesto Maribor jim je bilo predstavljeno kot turistična destinacija in ponudba počitniških kapacitet. Prvi dan so obiskali podjetje Mariborski Vodovod d.d., javno podjetje Snaga d.o.o. in podjetje Marprom d.o.o., kjer so že med predstavitvijo začutili enotno delovanje podjetja, kar se odraža tudi v visoki stopnji zaupanja občanov Mestne občine Maribor in zadovoljstvu zaposlenih. Sledil je obisk Pohorja s pohorsko vzpenjačo ter ogled turistične ponudbe in kapacitet ob kratki predstavitvi zgodovine mesta Maribor. Obiskali so tudi rektorat Univerze v Mariboru in imeli pogovor z rektorjem dr. Igorjem Tičarjem.

Na petkovem delovnem obisku pri županu dr. Andreju Fištravcu in direktorju mestne uprave mag. Bojanu Babiču so spregovorili o izzivih in načrtih mesta ter na kratko predstavili svoje 12-letne izkušnje dela na področju strateškega komuniciranja z mesti in mestnimi okraji. Sledili so obiski na podjetju Nigrad d.d., Lekarne Maribor, Pogrebno podjetje d.d..

Zadnji dan, v soboto, so se srečali z vodji svetniških skupin mestnega sveta, za kar so izkazali še poseben interes, saj jih je zanimal pogled drugih na vodenje mesta. Srečali so se s predstavniki mestne četrti Tezno in krajevne skupnosti Limbuš, da so iz prve roke dobili informacije občanov, problemov, ki jih pestijo in kaj bi po njihovem mnenju bilo potrebno izboljšati.

Cormac Smith je pred odhodom strnil vtise in povedal: »Naše delo je bilo tokrat predvsem, da smo se poslušali ter spraševali občane in zaposlene, da smo začutili utrip mesta in prav pri vseh smo dobili vtis kako ponosni so na mesto v katerem živijo. Predstavnikom krajevne skupnosti in mestne četrti je samoumevno, da se trudijo za projekte, ki koristijo občanom v ožjem okolju. Število podjetij, ki so v posredni lasti občine, je impresivno in kvaliteta dela, ki ga opravljajo je vrhunska, še posebej pa je zanimivo kolikšen pomen ima zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih.« Za konec je dodal še: »Skoraj vsi pa so tudi izpostavili, da imajo včasih težave s komuniciranjem z lokalnimi mediji. Tukaj vidim izzive, potreben bo drugačen način dela in izboljšanje odnosov, saj vsi delajo v korist občanov. Prav je, da so mediji kritični, ampak tudi oni nosijo del odgovornosti. Pomembni so vsi načini in kanali komuniciranja, vidim priložnost za komuniciranje s pomočjo krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki so zelo povezani z ljudmi. Potrebno je profesionalizirati komuniciranje, imeti jasne načrte, različne kanale komuniciranja, predvsem pa se prilagajati času, s tem pa imam v mislih digitalno komuniciranje.«

Kot osebni komentar je povedal, da mu je kot Ircu sicer poznano gostoljubje, saj so Irci znani po svoji gostoljubnosti, vendar po njegovem mnenju Mariborčani to presegajo.

Več:

https://vezjak.com/2015/07/20/v-mariboru-ni-kriticnih-obcanov-prejsnji-teden-smo-ekskomunicirali-zadnjega/

https://vezjak.com/2015/07/18/mariborski-prazni-kozarci-in-komunikacijski-relativizmi/

Pesniški surplus:

Jana Kolarič

ŽUPANOVI PRSTI KAŽEJO PROTI (DOMAČIM) NOVINARJEM, sonet

Hura, tiskovna internacionala!
Je obveščena bolj kot tisk domači,
na koga stroške naš župan oblači
si nova oblačila, obuvala?

Pomoč iščoč v Angležu al’ Kitajcu,
je sklenil: ta izboljša mu podobo …
Domač je namreč ga napadal grobo,
iskal, popolnemu, mu dlako v jajcu.

Kot jara kača vleče se ta saga,
iz firm občinskih vonja se nesnaga,
in veča gora stroškov se, računov …

Ni res, da je županska služba draga,
vse krivda je novinarskih pisunov!
Zato jim bo pomagal – preko praga.

Information

This entry was posted on 20/07/2015 by in argumentacija, mariborske, mediji, politika and tagged , , .
%d bloggers like this: