Mariborski prazni kozarci in komunikacijski relativizmi

Dr. Andrej Fištravec se je, ker mu voda že malce teče v grlo, v zadnjem sobotnem intervjuju za Večer zatekel k zlizani metafori o vodi v kozarcu. Novinarja sta z njo celo začela svoj intervju:

Govori mirno, ne poskoči niti ob tovarni baterij, ki bi po njegovih lanskih obljubah letos morala že delovati. Ko mu zmanjka projektov, številk in grafov, s katerimi ilustrira svoje uspehe, vzame z mize kozarec, ga dvigne in reče: “Poglejte ta kozarec. Za ene je na pol prazen, za druge na pol poln.” Sam se uvršča med slednje. Tak pogled potrebujemo, pravi. Ker je v njegovem kozarcu res nekaj vode, je ta igra s pogledom mogoča.

Lista šaljivih izpeljav o kozarcu je zato po novem malce daljša:

Optimist: Kozarec je na pol poln.

Pesimist: Kozarec je na pol prazen.

Racionalist: Kozarec je dvakrat večji, kot bi lahko bil.

Politik: Kozarec bi bil bolj prazen, če bi bila na oblasti opozicija.

Fanatik: Kozarec je poln (čeprav ni).

Internetni svetovalec: Poskusite izprazniti kozarec in ga znova napolniti.

Alkoholik: Ne rabim kozarca, dajte mi flašo.

Socialni fobist: Nekdo je pil iz kozarca, na njegovem robu so bacili.

Ujetnik matrice: Kozarca ni.

Fizik: Kozarec je čisto poln: polovica je v njem vode, polovica zraka.

(…)

Župan Andrej Fištravec aka kvazioptimist: Vidite, v kozarcu je nekaj kapljic, torej glejmo na kozarec, kot da je na pol poln.

Afirmirati pogled na pol poln kozarec je pomembno, da bi lahko širil vero o percepciji Maribora in njegovih županskih uspehih kot relativni zadevi: da bi retorično ohranil pozicijo možnosti, da je z njegovim županovanjem morda čisto vse v redu, ker je pač vse stvar točke pogleda. Kot je že dejal: tu se eni, ki nimajo pojma, samo kritizirajo. Drugega ne znajo.

A strogo vzeto ne pod pogojem, ki sta ga zapisala novinarka in novinar (»Ker je v njegovem kozarcu res nekaj vode, je ta igra s pogledom mogoča«), temveč zgolj tako dolgo, dokler je v njem polovica vode.

Ker se je župan po novem oborožil s tremi četami novih komunikacijskih strategov, celo iz Londona, da bodo na občini lažje branili lik in delo gospoda vstajniškega župana, si lahko obetamo še več variacij piarovskih prepričevanj o relativizmu in subjektivizmu presoj njegovega dela. Tudi ob praznih kozarcih. Komaj čakamo.