Pištole v parlamentu

Pred leti so se poslanci SNS nekaznovano odločili, da se za tabloidne medije fotografirajo s pištolami v rokah. In to kar sredi parlamenta, menda v prostorih svoje poslanske skupine. Njihovo poziranje so potem objavili rumeni mediji, resni pa povzeli dogajanje. Sankcij ni bilo nobenih:

Barovič zdaj pravi, da slika “nima veze s parlamentom”, čeprav je bil posnetek narejen v poslanski pisarni SNS.”Načelno smo se dogovorili, da bomo prinesli orožje brez nabojev za fotografiranje. Sicer imamo dovoljenje za nošenje in uporabo orožja.” Barovič pravi, da je vsak prinesel v parlament svojo pištolo (“Svojo sem imel v kovčku, brez nabojev.”) ter zanika, da bi imeli poslanci SNS pištole shranjene kar v službi, kot se šušlja po parlamentu. Zanika tudi, da je bilo orožje v državni zbor vneseno ilegalno, čeprav so ga vnesli sami, in kot se zdi, brez vednosti predsednika parlamenta..

Predsednik državnega zbora France Cukjati namreč sprva ni želel komentirati slike, je pa to storil po opozorilu, da je posnetek narejen v parlamentu. Navedel je 13. člen parlamentarnega hišnega reda, ki predpisuje, da je “v zgradbo prepovedano vnašati strelno in drugo orožje”, ter zaključil: “Ob upoštevanju tega pravila fotografiranje z orožjem v roki v zgradbi državnega zbora sploh ne bi bilo mogoče.” Najverjetneje pa na vratih parlamenta ni tako pogumnega varnostnika, ki bi si sploh upal želeti pregledati poslanca Jelinčiča in njegove fante – varnostniki so tam, da ščitijo in služijo poslancem, ne pa druge pred njimi.

Danes, deset let kasneje, je postal problem, ker so v parlament »vdrli« policisti s pištolami (seveda sploh ne v rokah), ker so želeli preiskati nekatere prostore v okviru odrejene preiskave v zadevi komisarstva Alenke Bratušek. Dejan Židan je zato protestiral in ugotavljal celo, da živimo v policijski državi, no, da vsaj ne bi smeli:

»V državni zbor so vstopili ljudje s pištolami in ovirali delo, brez najave so vstopili tudi v prostore vlade,« je spomnil Židan. V SD po njegovih besedah pričakujejo odziv pristojnih institucij, tudi vlade in državnega zbora.

Čeprav v pravnoformalnem smislu ni popolnoma jasno, ali so pri tem res prekoračili pooblastila in je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar vztrajala, da pri policijskih preiskavah v povezavi z Alenko Bratušek ni bilo kršitev zakona, s tem pa padla v nemilost pri svoji lastni stranki, če je vodja policije Marjan Fank ocenil, da gre le za poskuse vplivanja na njihovo delo, pa je razlika očitna.

Deset let nazaj pištolske vaje poslancev niso bile nobena težava, danes se je »senzibilnost«, če gre res zanjo, spremenila v občutenje policijske države že ob rutinski kriminalistični preiskavi.