Licenca za ministra: biti član stranke

Neverjetno, s kakšno lahkotno samoumevnostjo se je ob začetni retoriki novih obrazov in nove modernocentrične politike ob apatičnih novinarjih in javnosti ukoreninilo prastaro prepričanje, da mora minister, in to ne katerikoli, biti preprosto član stranke. Prave stranke, vodilne stranke, SMC:

Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer premier opravlja intenzivne pogovore v zvezi z iskanjem naslednjega ministra za izobraževanje, znanost in šport, ki so blizu tega, da bo Cerar povedal tudi ime. Ob tem je Kustec Lipicerjeva v izjavi za medije po današnjem rednem koalicijskem sestanku zatrdila, da bo novi minister ali ministrica član oziroma članica SMC.

Ker se to iskanje pravega strankarskega človeka za ministra že kar nerodno vleče, ker je pravovernost omenjal že predsednik Cerar, postaja neznosnost tega »novega« političnega kupčanja, ki je vedno bolj staro –  plus ça change, plus c’est la même chose – že skoraj tako naporno kot indiferenca medijev, ki te neznosnosti niti ne opazi. Še krščanska moralka tu ne pomaga: Neither do men put new wine into old bottles: else the bottles break, and the winerunneth out, and the bottles perish: but they put new wine into new bottles.

Izgovori, da gre pač za interne vladne kvote, za stare vinske posode, ne more biti na mestu, v preteklosti smo imeli že kup nestrankarskih ministrov.

Da so vzgoja, izobraževanje, znanost in šport nujno potrebni partijske taktirke, tudi ni prepričljivo, prej je sumljivo in nevzdržno.

Zdaj čakamo le še, koga bo Cerar potegnil iz rokava. Za Andrejo Barle Lakota vemo, da je članica SMC, a ga je odklonila:

Vabilo v vladno ekipo naj bi prejela tudi državna sekretarka na šolskem ministrstvu Andreja Barle Lakota, ki je bila po poročanju medijev Cerarjeva favoritinja za ministrico že pred Setnikar Cankarjevo, a je takrat položaj zavrnila.

Z zahtevano modernocentrično pravovernostjo je zdaj prostor iskanja ministra za izobraževanje, znanost in šport zelo dramatično zožan. Da bi v tej medijski idiosinkraziji našli novinarja ali komentatorja, ki bi vsaj s pol stavka podvomil, čemu bo lahko le ortodoksni strankarski človek zmogel voditi navedena področja, ki bi morala biti maksimalno apolitična in onstran ideologije, pa je znova lahko le pobožna želja, za katero vnaprej vemo, da se celo najbolj potrpežljivim ne bo uresničila.

Wanted: išče se izobraževalno-znanstveno-športni moderni centrist.