Na kol nataknjeni novinarji

V Sloveniji zelo počasi napredujemo v prepoznavanju in obsodbi sovražnega govora. Pred nami se zarisujeta še dve težavi: prvi porodni krč zadeva ločevanje med sovražnim govorom in sovraštvom, drugi pa intelektualno poštenost v prepoznavanju prvega in drugega:

Novinar Demokracije meni, da se je treba na sovražni govor jasno obtoži in njegove nosilce „pokliče na odgovornost“. Med temi je naštel Mitjo Kunstlja, filozofa Slavoja Žižka in „vse ostale osebe z imeni in priimki, ki preko spleta širijo sovraštvo“, ni pa se spomnil Sebastjana Erlaha, nekdanjega novinarja Radia Ognjišče in člana Združenja novinarjev in publicistov, ki na svojem blogu in omrežju Twitter ves čas širi sovražni govor

(…)

Blažiču so medtem na policiji povedali, „da se zadeva ne preganja po uradni dolžnosti, naj pa ravnam samozaščitno,“ je poročal Blažič. Meni, da se je treba na te pojave, torej sovražni govor, odzivati ves čas in sicer tako, da se jasno obtoži sovražni govor in njegove nosilce, ter „jih pokliče na odgovornost“. Med temi je naštel Kunstlja, filozofa Slavoja Žižka in „vse ostale osebe z imeni in priimki, ki preko spleta širijo sovraštvo“. Ni pa Blažič omenil denimo Sebastjana Erlaha, nekdanjega novinarja Radia Ognjišče in člana Združenja novinarjev in publicistov, ki na svojem blogu in omrežju twitter pravzaprav ves čas širi sovražni govor zoper nekdanjega predsednika Milana Kučana in Ljudmilo Novak, v zadnjem času pa novinarja Erika Valenčiča.

Pod intelektualno, v resnici kar profesionalno poštenostjo razumem uporabo enakih vatlov v presoji glede na predpostavljeno ločnico med »našimi« in »vašimi«. Slovenski novinarji radi prepoznavajo sovražni govor in sovraštvo na podlagi svojih političnih in ideoloških motivov pri drugih, nikoli pri sebi – o čemer sem ravnokar pisal na primeru rekognicije verbalnih eskapad pri Slavoju Žižku.

Ko novinarka Večera Anja Hreščak opozori na dvojne vatle, ob tem mimogrede navrže očitek o hipokritični drži (češ: občutljivi ste na druge, ne na svoje pisce), k ima očitno za namen generirati status quo, nerazrešeno stanje, in situacijo hote ali nehote relativizirati. Zakaj? Ker Večer in tudi drugi mediji niso pisali niti o primeru prvega, kaj šele drugega. So pisali o primeru Žižek? So pisali o primeru Erlah? Ker če niso, so potem pri ZNP korak pred njimi, vendarle.

Vnovič velja ponoviti: primeri Kučana, Novakove in Valenčiča pač ne morejo biti sovražni govor v pravem pomenu že po definiciji, so lahko le oblika žalitve in diskreditacije.