Alenka, “fuck you” in novodobni Lutri

Le kaj je imela v mislih predsednica vlade, ko je prikimala protestnikom na osrednji prireditvi pred dnevom reformacije? Prijazno, a tudi povsem nepremišljeno je hvalila njihovo pripravljenost biti slaba vest oblasti, a se takšna hvala zanjo ne more dobro izteči:

Protest nujna sestavina, pravica temeljna vrednota, nad vsem pa svoboda

A tega se je treba držati le, “dokler zna država svoje zakone pisati in sprejemati pravično”. To mora početi “z mislijo na vse in vsakega posameznika”, je prepričana in dodaja: “Ko pa ljudje začutijo, da se sami ne držimo lastnih pridig, se na vratih upravičeno pojavi vstajniški list s seznamom zahtev. Novodobni Lutri trkajo na vrata novodobnih oblastnikov vsak dan,” je med drugim dejala premierka.

Namignila je tudi na povezavo med Lutrovim protestnim dejanjem in današnjimi protesti: “Vedno kadar znate dovolj dobro prisluhniti lastnemu ljudstvu, boste videli, da je protest nujna sestavina; da je pravica temeljna vrednota – in da je svoboda nad vsem.”

Novodobni Lutri, ki so ji prirasli k srcu, so le dan pred tem, na 29. oktober 2013, bučno grmeli proti njeni vladi. Sicer ne na vrata, temveč na transparent so napisali: »Alenka, fuck you«.

Dve možnosti sta, kako interpretirati njeno prijazno držo do vseh, ki so se dan pred tem zbrali prav zaradi ukrepov njene vlade: kot cinični posmeh protestnikom, kot neiskreno formo dajanja prav tistim, ki bi jih najraje utopila v žlici vode, saj vzklikajo proti njej, a si tega ne upa povedati na glas. Alenka Bratušek tisti »znati dobro prisluhniti lastnemu ljudstvu« izreka s figo v žepu, s kalkulacijo in lažno naklonjenostjo. Poskuša postopati prilizljivo in retorično obratno kot Janša, ki je vstajnike proglasil za zombije. Lutri so hrbtna plat zombijev.

Druga (bolj dobronamerna) možnost branja bi bila, da predsednico vlade razumemo kot osebo, ki z naklonjenostjo novodobnim Lutrom misli resno: stoično prenaša žaljivke na svoj račun in se iskreno priklanja vsem, ki jo njen udrihajo, ker glas ljudstva razume kot korektiv svojemu delovanju. Vendar tudi v tej možnosti kritikam na račun njene vlade izreka načelni poklon, če jih jemlje resno. Takšno branje se izteče le v primeru, ko bi protestniki zahtevali popravke njenega programa, ne pa njene glave.

Zato je skupna obema možnostima pozitivna naklonjenost protestnikom, ki zahtevajo odhod njene vlade in posledično njen odhod. In to ni samo nek »novum«, v osnovi je drža perverzna – če resnično podpira  svobodne protestnike, te novodobne Lutre, če jim resnično prisluhne, potem bi se premierka pač morala posloviti.

Odrešenje protestirajočega državljana lahko po načelu Alenkine, ne božje milosti (sola gratia) prinese le ona sama. In če postopa pošteno, bo morala sprejeti tudi 95 tez oziroma vstajniški list, kot mu pravi. Na katerem piše, da ji je odklenkalo, ter dopustiti svobodo, o kateri je pridigala. Njena ad hoc analogija o novodobnim Lutrih ni le neuspešna, je zanjo fatalna. Še dobro, da protestniki in javnost niso opazili.