Slovenska tiskovna agencija je objavila dve novici, ki že v naslovu dajeta slutiti dimenzije nove iztirjenosti političnega sveta zaradi Izraela in mednarodne podpore njegovim vojaškim ravnanjem. Zgodilo se je, da dva kratka naslovna stavka, objavljena v istem dnevu, ponujata slutnjo maksimalno nevarnega trenutka, ki ga živimo. Prva novica nosi naslov »Trump: ZDA za zdaj še ne nameravajo ubiti iranskega voditelja Hameneja«. Druga ni nič manj srhljiva: »Merz: Izrael opravlja umazano delo za vse nas«.
Znašli smo se v eksplozivni situaciji, kjer nore izjave političnih voditeljev, dveh izraelskih zaveznikov, prehitevajo grozljivost vojaških spopadov. ZDA želijo nekoga ubiti, Nemci pa hvaležno ploskajo tistemu, ki izvaja genocid v Gazi in je ravnokar začel ofenzivo v Iranu. Kdaj smo nazadnje slišali takšno brezkompromisno in surovo legitimacijo nasilja, kjer se prezira mednarodno pravo in piha na žerjavico konflikta večjih razmer?
Ubijajo namesto nas
Za začetek: naslova sta novinarsko točna. Nista brutalno senzacionalistična, ampak je realnost postala takšna: brutalna senzacija. Prva vest povzema ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Truth Social: ZDA natančno vedo, kje se skriva iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej. Ima pa omenjeni srečo, kajti »za zdaj ga še ne nameravajo ubiti«.
Še huje, ameriški mediji so poročali, da je izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju preprečil neposreden napad na Hameneja. »Natančno vemo kje se tako imenovani vrhovni vodja skriva. Je lahka tarča, ampak je tam varen – ne bomo ga odstranili (ubili!), vsaj ne za zdaj.« Je to nekakšno olajšanje, da ga še ne bodo? Zaradi česa že? Menda domnevnega iranskega jedrskega programa, kar vzbuja vzporednice z Irakom, kjer so neutemeljene obtožbe vodile v vojno. Je pa Trump objavil tudi poziv Iranu, naj nemudoma evakuira prestolnico Teheran, kjer živi 9,5 milijona ljudi.
Enako perverzna je izjava nemškega kanclerja. Friedrich Merz ni le izrazil močne podpore Izraelu pri napadih na Iran, ampak ga je pohvalil, ker se menda nič manj kot žrtvuje za naš blagor: »To je umazano delo, ki ga Izrael opravlja za vse nas. Tudi mi smo žrtve tega režima. Ta režim mul je prinesel smrt in uničenje v svet.«
Po Iraku še Iran
ZDA in Izrael se torej trudita ubijati, da bi nas razveselila s svojimi dejanji. Trump in Merz v svojih stališčih razkrivata zaskrbljujočo lahkotnost politične retorike, srhljivo prignano do svoje meje; na najbolj neposreden način trivializirata nasilje, vojno, ubijanje.
Nasilen jezik, ki obljublja nasilje, postaja vsakodnevna norma v politični komunikaciji. Tukaj res več ne gre za to, da je Trumpov neposreden, vulgaren in provokativen, saj običajni opisi zanj ne zadostujejo. Ne, postal je imperativen: politične in verske vodje neke države se opisuje kot »lahko tarčo«, ki jo bodo »odstranili« in »ubili«, brez navedbe posebnih razlogov. Likvidacija, celo proti vseh načelom mednarodnega prava, je postala ukaz, nekaj vsakdanjega ali celo zabavnega. Kakor da bi se znašli v virtualnem svetu, v nekakšni računalniški igrici.
Še več, Trump celo napoveduje, da bodo ZDA ubijale pogojno. Bi že lahko, ampak uporaba besedne zveze »vsaj ne za zdaj« je zelo jasna grožnja prihodnjega nasilja z vsemi posledicami vred. Da pri tem predlaga evakuacijo prestolnice z 9,5 milijona prebivalci, zveni kot res neodgovorna provokacija – tudi če bi humanitarno in logistično kaj takega sploh bilo možno izpeljati.
Ni dvoma, da odkrita napoved potencialne likvidacije iranskega voditelja Hameneja pod pretvezo ustavljanja iranskega jedrskega programa izrazito spominja na ameriško retoriko pred invazijo na Irak leta 2003, ko so ZDA pod Bushevo administracijo upravičevale napad z neutemeljenimi trditvami o orožju za množično uničenje.
Drecksarbeit
Merzova simptomalna izjava o umazanem delu, ki ga Izrael opravlja za vse nas s svojim nenadnim napadom na Iran, odpira vrsto vprašanj, tudi v tistem delu, ko »nas« razglaša za žrtve tamkajšnjega režima. Tega označuje za nič manj kot vladavino mul, ki prinaša smrt in uničenje sveta.
Vojno nasilje je nenadoma sprejemljivo, ker služi višjemu cilju in predvsem vojaške akcije Izraela prikazuje kot nujno, čeprav morda tudi moralno vprašljivo dejanje, ki koristi širši mednarodni skupnosti. Resda označeno za umazano (»Drecksarbeit«, je dejal Merz), ampak smo zanj drugemu hvaležni. Iran da je univerzalna grožnja za vse, »mi« smo žrtve in zato moramo razumeti Izrael, katerega akcije so upravičene. Ko govori o mulah, nemški kancler vpeljuje še versko in kulturno razsežnosti v konflikt, kjer je iranski režim označen za tistega, ki ga moramo nujno ustaviti, da ga prehitimo, saj bo sicer menda uničil nas.
Za Merza je torej Iran smiselna tarča, ker se odvija spopad med nami, tj. zahodnim svetom, in njimi, zlobnim iranskim režimom. Sintagma o »Drecksarbeit« jasno legitimira vojno intervencijo, a predstavlja blago distanciranje od neposredne odgovornosti, ker je breme spornih ravnanj nase prevzel Izrael.
Trump ob vsem niti malo več ne skriva vloge svetovnega absoluta, ki jo z veseljem igra. Prisvojil si je vlogo vrhovnega policaja, tokrat kar z grožnjami po likvidaciji, kar temelji na hegemonističnem prepričanju, da ima ena država pravico soditi in izvrševati ukrepe proti drugim brez mednarodnega konsenza in onstran mednarodnega prava.
Licitiranje Hamenejeve smrti dodatno zaostruje napetosti, saj signalizira, da je nasilje legitimno orodje za dosego političnih ciljev, kar lahko sproži povračilne ukrepe in nestabilnost v širši regiji. Poleg tega takšna retorika krepi nezaupanje do globalnih institucij, kot je OZN, in spodbuja druge države k podobno agresivnim politikam. Dolgoročno opisana hegemonistična drža bo vodila v erozijo globalne varnosti, saj spodbuja oboroževalno tekmo in konflikte namesto sodelovanja. Enkrat več se kaže, da je Trump najbolj nevaren politik na svetu.
Moralno dno
Njegova neposredna in provokativna retorika ter Merzova tiha podpora vojaškim akcijam prispevata k normalizaciji militantnega jezika ob poenostavljanju kompleksnih vprašanj. Odkrita napoved potencialne likvidacije iranskega voditelja je skrajno nevarna, saj poenostavlja kompleksne geopolitične razmere in ustvarja izgovor za vojaške intervencije brez trdnih dokazov. Kot v primeru Iraka, kjer so lažne trditve vodile v katastrofalne posledice, tudi tukaj obstaja tveganje, da se pod pretvezo varnosti spodbuja eskalacijo vojaškega spopada brez upoštevanja humanitarnih in diplomatskih posledic.
Še več, ko Izrael izvaja svoj umazan posel, bi mu morali celo ploskati, ker ga nam ni treba, sugerira Merz. Ni dvoma, da si aplavza želi tudi Trump. Moralno dno ne bi moglo biti postavljeno nižje.