Kaj osrečuje predsednika vlade?

Predsednik vlade je srečen, kot pravi. Bi morali biti zaradi tega skeptični? Tokrat ga ne osrečuje zasebno življenje, ampak naša sreča – če smo natančnejši, naše zadovoljstvo. A mu res ne bi smeli privoščiti, da je zadovoljen nad indeksom zadovoljstva Slovencev?

Zveni kot kakšna metanivojska retorična bravura, a je nekaj drugega. Sporočilo o njegovi sreči je grafično lično oblikovano in zadnje čase podobnih kar mrgoli. Piarovci okoli njega so evidentno intenzivirali tovrstno dejavnost in z udarnimi mislimi tedensko promovirajo podobo preudarnega politika, izgorevajočega v skrbi za nas. Na grafiki je premier res videti srečen, oziroma če smo natančnejši, dejansko osrečen, tokratna misel pa je vzeta iz intervjuja z njim za Mladino:

»Odgovoril bom na to vprašanje, a bi rad začel na drugem koncu. Številne domače in evropske raziskave kažejo, da so prebivalci Slovenije vse srečnejši, vse zadovoljnejši z življenjem, tudi z materialnega vidika si lahko privoščijo vse več stvari. Objektivni kazalniki, kot sta nizka stopnja brezposelnosti ali inflacije in nadpovprečna gospodarska rast, so dobri – na vse to sem izjemno si seveda ne more vseh teh zaslug pripisovati le naša vlada. Od nekdaj pravim, da ti ne pomaga noben uspeh, nobeno bogastvo, če moraš živeti med nezadovoljnimi sosedi. In to, da smo zadovoljni s svojim življenjem, me dejansko osrečuje.«

Iskanje zaslug zase

Trdil bom, da je njegova izpeljava deloma manipulativna, saj v njej Golob namiguje, da je za našo srečo, vsaj v pomembnem delu, »kriva« oziroma zaslužna njegova vlada. No, pravih razlogov, kaj nas osrečuje, pa si z državljani s poceni triki res ne bi smeli dovoliti vzeti.

Za začetek: anketa Eurobarometra meri splošno zadovoljstvo z našim življenjem. Ni dvoma, da nanj vplivajo makroekonomski faktorji, kot so inflacija, zaposlitev in socialne storitve, toda v osnovi temelji na osebnih okoliščinah, kot so zdravje, medsebojni odnosi in življenjski pogoji. Z njimi pa zelo neposredno nobena vlada nima veliko skupnega. Razen tega ista anketa meri zadovoljstvo z vlado in demokracijo ločeno.

Težko bi tudi verjeli, da se splošno zadovoljstvo spreminja s takšnim tempom in bi ga bilo mogoče vidno spremeniti v dveh letih nekega mandata, saj nanj vplivajo številni družbeni, kulturni in socialni faktorji. Že Edvard Kardelj je famozno dejal, da sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija, lahko pa si jo ustvari le sam. Če vzamemo to misel resno, potem nikoli ne bi smeli reči, da mu jo daje politika.

No, Golob je misleca jugoslovanskega sistema delavskega samoupravljanja, ki je na ta način želel osrečiti ljudi, postavil na glavo – in nato postal srečen.

Menda antipopulist sredi populističnega okolja

Vrednosti zadovoljstva Slovencev po Eurobarometru že pred tem niso bile nizke. Po mednarodnem indeksu sreče (World Happiness Index), ki ga izdelajo vsako leto pri Združenih narodih, je sedem let zapored najbolj srečna država Finska. V poročilu za leto 2024, ki meri stanje med leti 2021 in 2023, je Slovenija na 21. mestu, kar je dober rezultat. Pri njem dejansko merijo BDP na prebivalca, socialno podporo, zdravje, pričakovano življenjsko dobo, svobodo, velikodušnost in korupcijo. Med leti 2019 in 2021 je bila Slovenija na 22. mestu. Po isti logiki bi zato tudi Janez Janša lahko rekel, da je srečen, ker mesto na lestvici razume kot posledico dela v njegovem predsedniškem mandatu.

V istem intervjuju premier dodaja, da ima včasih občutek, da je Slovenija levoliberalni otok sredi izrazito populističnega okolja. Čeprav ima v mislih klasičen politični populizem, se bojim, da je njegova izjava vse bolj na ravni že videnih pri bivšem predsedniku republike. V svoji knjigi Pahorjev medijski flirt podrobno analiziram nekaj, kar sem poimenoval za komunikacijski populizem. V tem smislu se Golob zaman pritožuje, da živi v populističnem okolju, ker je sam te vrste populist, če drži, da ni neposredno odgovoren za našo srečo.

Da hkrati sledi instagramski ikonografiji kralja tega posla, kot so opisali Pahorjevo strast, pa tudi ni več skrivnost.

Pranje perila

Kaj počnejo populisti? Golob med drugim daje nasvete, kako prati perilo čez vikende, vmes pa skrbi, da si bo pokoril Agencijo za energijo in poskrbel za nizke zneske na naših položnicah. Na izrecna novinarska vprašanja, če se mu kontaktni gospodinjski nasveti zdijo primerni, nato odgovarja, da je zgolj prijazen do državljanov, ki jih to zanima.

Njegovi piarovci ponavljajo, da je zanje edino merodajno število všečkov in klikov – ne, to ni metaforično abstraktna izpeljava, temveč natančen citat njegovega urada za komuniciranje. Da želijo na družbenih omrežjih biti populistični, torej niti ne skrivajo!

V praksi povedano to pomeni, da bodo včasih pač popihali na kolektivna čustva in poudarjali rezultate, za katere nimajo ekskluzivnih zaslug. V tem primeru tudi nekaj malega tvegajo. Če bi se v prihodnosti indeks zadovoljstva poslabšal, bi morali državljani krivili istega politika, saj je poprej prevzel zasluge za nekaj, kar ni bilo v njegovi moči. Toda zlahka si predstavljamo, da takrat odgovornosti ne bodo prevzeli. Zato se bojim, da takšne in podobne hvale služijo zgolj večanju osebne priljubljenosti in so del skrbno premišljenega komunikacijskega pristopa.

Sreča in ponižnost

Leta 2013 so v intervjuju za Finance vprašali Pahorja: »Kaj vas osrečuje?« V duhu zaigrane skromnosti je znal biti zelo ponižen in ljudski, kar je bila tudi sicer njegova komunikacijska niša: » V zvezi s tem vprašanjem sem postal bolj ponižen. Ni treba več cele pogače, tudi drobtinice me osrečujejo.«

Drži, del njegovega populizma je bil v poudarjanju majhnega, res pa je tudi, da si posebnih zaslug ni mogel nikjer pripisati, saj ničesar ni počel. Aktualni predsednik vlade je vse kaj drugega. So različni pristopi k iskanju všečnosti ljudi in v nekaterih podtonih sta s Pahorjem ubrala različne poti. Če kaj, potem za premierja zagotovo že vemo, da ga zahtevanje politične odgovornosti od svojih ministrov ne osrečuje – zadnji primer je njegova škandalozna potuha notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju ob vseh razkritih nepravilnostih na policiji v varovanju tožilke Mateje Gončin in širše.

Morda pa bi morali logiko osrečevanja obrniti in se vprašati, kako srečni smo mi zaradi njega. No, sam v intervjuju celo pravi, da »je podpora vladi stabilna pri 30 odstotkih«, kar »je uspeh«, še dodaja. Po njegovem so torej ljudje zadovoljni v tem obsegu. A vendarle upajmo, da ne verjame, da zaradi njegovih nespametnih ravnanj ali celo, da smo v zameno srečni, ker je on srečen zaradi nas. Ker morda vsi res nismo.

Več:

Golobovi gospodinjski nasveti: perilo se pere čez vikend

Pahorjev medijski flirt

»Vozi, Miško!«: premierjeva slepa vožnja sredi policijske tragikomedije