Luka Svetina, uvoženi voditelj Odmevov, ki so ga tja porinili z Nova24TV, ostaja aktiven novinar portala Domovina, kar se nikomur na javni radioteleviziji nikoli ni zdelo dovolj sporno. Na tem drugem mediju, za katerega dela in se razvija pod pokroviteljstvom Nove Slovenije, vodi oddajo Vroča tema in tokrat je gostil predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, dr. Jožefa Muhoviča, in nekdanjega ministra za kulturo v drugi in tretji vladi Janeza Janše, dr. Vaska Simonitija.
Že iz naslovnega poudarka zapisa, ki se glasi »Na odru so bile tri nekoliko zanemarjene osebe in ena je nekaj povedala, česar se nihče več ne spomni«, lahko uganemo osnovno poanto njihovega sočnega pogovora: podelitev Prešernovih nagrad in napovedani prihod Svetlane Makarovič na oder zunaj protokolarnega dogodka.
Uganili smo avtorja: Simonitijeva zaničevalna označba, zelo tipična zanj, se kakopak nanaša na pesnico, ki si je zaželela poprej zavrnjene nagrade, ter Jašo Jenulla in Borisa A. Novaka, ki sta jo na oder pospremila. Vsi trije so torej bili videti »nekoliko zanemarjene osebe«, recital pesnice pa je Janšev minister brez spoštovanja ocenil za prazno govorjenje, vredno takojšnje pozabe. Še več, zanj »gospa predstavlja recidiv totalitarnega režima in to v današnji svet ne spada več«.
Intervju je sicer poln zanimivih načinov alibizacije spolnih zlorab patra Marka Rupnika v dilemi ocenjevanja umetniškega dela v situaciji, ko se je umetnik moralno, politično ali družbeno diskreditiral. Ta se trenutno zarisujejo predvsem slovenski desnici in še zlasti vernikom. Ni težko začutiti, da bi večina še naprej rada častila njegove mozaične stvaritve in jih obravnavala kot avtonomno umetniško tvarino, ki je početje avtorja, kakorkoli je nečastno in vredno zavračanja, ne more inficirati in prizadeti.
Minister Simoniti je sicer tukaj storil še korak naprej in Rupnika branil. Rekoč, da pater ni storil res nič posebnega. »Te stvari med moškimi in ženskami se dogajajo vsak dan«, ga je opravičeval, zato mu ni jasno, čemu se iz tega sploh dela afera! Jasna legitimacija seksizma in spolnih zlorab v čisti obliki, ki nas sicer ne preseneti pri možakarju njegovega profila, ni pa zato nič manj sprejemljiva.
Na drugi strani je uporabil Muhovič nenavadne miselne obrate. Po njegovem je bil Rupnik karizmatičen, zato zdaj padec njegove avreole vidi kot »nekaj pozitivnega za njegova dela«, ker bomo lahko šele zdaj lahko ocenjevali veličino umetniška dela – namreč mimo njegove interpersonalne karizme, s katero je mamil nune! Skratka, Rupnikove umetnine bodo še bolj zažarele!
Za trenutek se je zazdelo, da bi morali letošnjo nagrado dejansko znova podeliti patru. Je pa intriganten pogovor začinil Svetina s samopromocijskimi vložki, na primer s poudarkom »Mi imamo članek v novi številki Domovine«.
Toliko, da se ve, kdo smo »mi«, ko ga bomo znova videli nastopati v nacionalkinih Odmevih.
Več:
Bodo škofje podprli pobudo, da pater Rupnik vrne Prešernovo nagrado?
Simoniti o provincialnem lažnivem ovajanju v Bruslju
Simoniti z žaljivkami nad novinarje: njihovo delo terja veliko manj znanja kot izdelava avtomobilov
Simonitijeva aroganca do medijevIzrojena in ponarejena umetnost: carski Picasso v Ljubljani