Novinarska globoka država je vdrla v dom Nine Krajnik

Nesojeni premier Janez Janša je v enem dnevu postavil manjši rekord, kakršnega ne pomnimo. Zapored je retvital nič manj kot šestnajst objav, v katerih nastopa razvpita doktorica psihoanalize Nina Krajnik. Njegov obsežen sobotni »paket« pozornosti kaže, da se je res močno potrudil za njeno promocijo, gotovo ne brez razloga.

V gesti opisanega intenzivnega zanimanja ni nič nepričakovanega, tovrstno dejanje podpore nam v resnici razkriva kar dvoje: logiko Janševega psihopropagandnega modusa delovanja na tviterju, kjer poskuša podpirati potencialne ali že realizirane istomišljenike, sploh takrat, ko ti izkazujejo visoke doze nestrpnosti, sovraštva in ideološke radikalnosti. Pravzaprav to počne kar skozi mehanizme politične apropriacije, kakršno z »všečkanjem« in drugimi orodji ponujajo socialna omrežja. Hkrati pa nam nakazana pozornost pove, da je v omenjeni psihoanalitičarki, ki se pozicionira skozi napade zoper lacanovsko šolo psihoanalize v Sloveniji, odkril velik potencial za svoje siceršnje politične boje. Da v prihodnje bolj računa nanjo.

Novinarske lovke globoke države

V odkrivanju Janša malce zamuja ali pa se je le z zamudo lotil sistematične promocije. Velik ideološki talent in uporabno vrednost, ki je s prvim povezana, sta v Nini Krajnik že odkrivala vsaj Jože Možina in Igor Pirkovič, torej »zdravo jedro« njegove izpostave na RTV Slovenija, pa seveda novinarji Demokracije in Nova24TV. Skratka: medijski propagandistični blok. Začetno spodbudo za intenzivirano naklonjenost je nedvomno sprožila nenavadna objava o menda nasilnem vdoru novinarjev v njeno domovališče:

»V moj dom so nepovabljeni in brez dovoljenja vdrli novinarji globoke države. Za svoje zle namere so maltretirali tudi mojega tasta, ki je v visoki starosti in bolan. Zato vse prijazno pozivam k spoštovanju dostojanstva soljudi. Naša svoboda je vedno omejena s svobodo drugega.«

Čakamo na podrobnosti tega srhljivega dogodka in policijski zapisnik. Že na podlagi uporabljenega žargona ni nobenega dvoma, da se poskuša Nina Krajnik v zadnjem času ponujati slovenski desnici kot nekakšna ideologinja, morda kot pendant Slavoju Žižku, ki je svojčas veljal za ideologa LDS. Končno je njen mož Milan Balažič kot župan Moravč kandidiral na listi Povežimo Slovenijo. Vemo, da je ta satelit na zadnjih parlamentarnih volitvah klavrno pogorel.

Pred tem je Balažic, predčasno odpoklican kot veleposlanik iz Avstralije, poskušal prodreti na politični parket z vrsto svojih strankarskih projektov in pristal pri Toninovi Novi Sloveniji. Promocijsko sta Povežimo Slovenijo idejno sprva zastavila piarovca Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič, lojalna Janševi liniji, v izvedbeni fazi pa je nad njim bdel Marko Balažic, avtor portala Domovina.

Pionirka na Balkanu

V vsebinskem smislu operira omenjena psihoanalitičarka z zguljenimi trumpovskimi konspiracizmi o globoki državi in zimzeleni zaroti komunistov, o nevarni tranzicijski levici in »privatizerjih družbene lastnine«, kar v praksi pomeni, da je spretno povzela dolgoletno ideološko govorico janšizma in jo zdaj cepi na nekatere psihoanalitične koncepte. Ni dvoma, da bo na ta način kmalu postala uporabna ikona Janševe stranke in njenih satelitov.

Nina Krajnik je sicer leta 2016 doktorirala pri Mladenu Dolarju, enem od stebrov slovenske lacanovske šole. Njena disertacija je nosila naslov »Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta«. Vendar je že nekaj mesecev kasneje začela agresivno napadati svojega mentorja in celotno šolo v domačem in tujem tisku, kjer ni posebej izbirala žaljivih in ponižujočih besed.

Med poglavitnimi ponavljajočimi se očitki je predvsem značilna trditev, da predstavlja ljubljanska šola anomalijo in teoretski odklon od začrtane poti Jacquesa Lacana, ki je želel delovati kot klinični psihoanalitik in čemur bo ostala zavezana ona. Žižka in njegov krog zato običajno zelo na grobo opisuje kot prevarante, ki so zlorabili osnovno sporočilo francoskega psihiatra, pri čemer se rada sklicuje na Lacanovega intelektualnega dediča Jacquesa-Alaina Millerja, ki naj bi nekoč dejal, da je slovenska psihoanalitična šola »la fausse monnaie«, ponarejen denar.

V zadnjem času se je najraje razglašala za pionirko lacanovske psihoanalize v Sloveniji in še zlasti za njeno pionirko na Balkanu. V tej smeri sodeluje pri projektu »Lakan Balkan«. Kot pionirko jo je napihnjeno predstavil tudi Jože Možina v zelo propagiranem intervjuju in v katerem je pričakovano branila Janšo. Njeno leta 2015 ustanovljeno »Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo« (SDLP) zelo veliko časa posveča napadom na Žižkovo in Dolarjevo »Društvo za teoretsko psihoanalizo«, pri čemer teoretski interes nikoli ni v ospredju.

Vse kaže, da se je njena osnovna intenca delovanja razširila, zaradi česar moramo obsežno Janševo retvitanje razumeti v dvojnem smislu: z njim ne sporoča le svojemu političnemu občestvu, naj Krajnikovi sledijo in jo podpirajo. Ne, obenem predvsem sporoča njej, da je opazil njeno goreče prizadevanje in se ji zahvaljuje, ker ga je ugledala v funkciji Gospodarja.

Več:

Svetopisemski »Kaj je Janša hudega storil?«