Dr. Jože Možina je iz svoje gostje, saj zato jo je v studiu tudi imel, povlekel vse, kar je želel sam slišati. V nekakšni igri, v kateri se je zdelo, da išče potrditev za lastna prepričanja, je spet zgolj čakal, da sliši kaj slabega o levičarjih, še slabšega o protestnikih, kaj slabega o svojih kolegicah in kolegih na RTV Slovenija, ki protestirajo proti politizaciji hiše, pa seveda o dr. Slavoju Žižku in vseh, ki da so ugrabili slovensko lacanovsko gibanje. Pred sabo je pač hvaležno gostil novo ideologinjo desnice, ki jo sam medijsko ustvarja, dr. Nino Krajnik. V vsem mu je ustregla v zameno za predstavitev, da je pionirka lacanovske psihoanalize pri nas! Neverjetno, kako nizko lahko pade ertevejevski profesionalizem.
Ne gre za kognitivno pristranost
Potem so prišli v pogovoru oddaje Intervju na vrsto trenutki, ko se mu je v navidezni kognitivni pristranosti zahotelo še psihoanalitične razlage, zakaj se vsi po nepotrebnem zaletavajo v predsednika SDS. Zakaj ga vendar tako nepošteno sovražijo, tako krasnega in zaslužnega politika? Zaigrano ga je zanimalo:
»Ko vidim, da odgovarjate na vsa vprašanja. Bi rekli po svetopisemsko za Janeza Janšo, kaj je vendar hudega storil? V tem smislu, da je pač pomagal pri osamosvojitvi Slovenije, ključno leta 1990, 1991, in da je relativno oziroma uspešno v nekem smislu vodil tudi zadnjo vlado. Kaj je hudega storil? Zakaj se to dogaja?«
Kolikšna vdanost, predanost in volja po zaščiti! »Kaj je vendar hudega storil?« je rekel Pilat, oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« (Mr 15, 12-15). Storili bi napako, če bi pri Možini videli zgolj novinarsko inačico kognitivne pristranosti iskanja potrditve zase. Nikakor, osnovni motiv je ves čas propagandističen.
Biti preganjana žrtev
Maksimalno pričakovano je bil lahko potem voditelj nadvse zadovoljen s pojasnilom, zakaj njegovega političnega idola ves čas po biblično križajo:
»Janez Janša je pravzaprav največja grožnja tej tranzicijski privatizaciji. Ogroža tisto samo jedro tega, kar celotna politična scena desetletja gradi.«
Ko kot novinar v odgovor prejmeš zlizano in že tisočkrat slišano puhlico, natančno tisto, ki si jo predvidel in želel slišati, moraš nato le še hliniti, kakor da je vse naključje. Da nisi sam selektivno izbral gostov, ki bodo hvaležno stregli tvoji potrditveni nuji. Gostitelj zadovoljen, gostja pa tudi.