::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
Nesojeni premier Janez Janša je v enem dnevu postavil manjši rekord, kakršnega ne pomnimo. Zapored je retvital nič manj kot šestnajst objav, v katerih nastopa razvpita doktorica psihoanalize Nina Krajnik. Njegov obsežen sobotni »paket« pozornosti kaže, da se je res močno potrudil za njeno promocijo, gotovo ne brez razloga. V gesti opisanega intenzivnega zanimanja ni... Continue Reading →
Redko se zgodi, da se politiki navdušujejo nad mišljenjem, še redkeje jim je všeč smisel kritičnosti v življenju in najbrž tudi v politiki: »Obstaja samo en način, kako se izogniti kritiki: ne stori ničesar, ne reci ničesar in bodi nič.« Zelo veliko ironije je v dejstvu, da Janez Janša retvita Aristotela. Še več ironije tiči... Continue Reading →
Primož Cirman in Vesna Vuković sta danes v dva stavka strnila trenutne najbolj vroče fronte vlade v spopadu z demontažo države in virusom: »Iz sedanjosti, kjer epidemijo vodijo vsi razen epidemiologov, gremo v svetlo prihodnost instant diplom slamnatih fakultet in težkih tovornjakov. Po avtocesti drvimo v vladavino neumnosti - medtem ko v strahu čakamo na... Continue Reading →
Mladina je te dni povzela stališča predsednika vlade, s katerimi je skušal utemeljiti svojo prejkone osebno intervencijo v ustavljanje vpisa na univerze in posredno namige o možnem političnem vmešavanju v univerzitetne študijske programe. Zame nikakor nepričakovano si je med drugim privoščil tudi filozofijo kot disciplino na način, ko jo je svarilno postavil v zanj klasično... Continue Reading →
V zapisu Jezikovno prekletstvo inšpektorja Vrenka sem se čudil, zakaj protagonisti v »mariborskih« kriminalkah in njihovi ekranizaciji ne uporabljajo štajerskega pogovornega jezika, kar je sicer hitro postala splošna tema razprave. Moja teza je bila preprosta: štajerski dialekti, tudi mariborski pogovorni jezik, so (tudi) v govornih oddajah postali nevarno socialno zaznamovani, ker so jih mediji skozi... Continue Reading →
Ko predsedniku LMŠ na njegovem kongresu poveš tisto, kar želi najbolj slišati, da namreč on pa res ne filozofira: Prvak Desusa Karl Erjavec, človek, ki je v »Šarca verjel od vsega začetka, še, ko je ta prvič kandidiral za župana Kamnika«, pa se je Šarcu predvsem dobrikal: »Je operativen predsednik vlade, ne filozofira in daje... Continue Reading →
Ima predsednik Marjan Šarec alergijo na »filozofiranje«? Jo ima že s tem, ko je dejal, da ne mara filozofiranja? Na to njegovo izjemno pogosto rabo fraze sem opozoril že v svojem zapisu Tri teze o Šarčevem populizmu: o politični blagodati zdrave kmečke pameti in razvil svoje videnje uspešnosti njegovega zdravopametnega populizma, kot mu pravim. Zato,... Continue Reading →
Novi premier Miro Cerar nepričakovano prinaša veliko upanja za filozofe in filozofijo kot takšno. Odnosa, ki smo ga v javnem življenju deležni le redko. Ne omenjam naključno, nekaj upanja je tudi za filozofski koncept upanja, saj je ob nastopu funkcije naznanil, da je slednje»jedro človekove biti. Zanesti se moramo na sočloveka: prijatelja, poslanca, sodnika, učitelja,... Continue Reading →
Urednik Ali Žerdin o tem, kateri filozof tako rekoč sme v njegovo Sobotno prilogo Dela in kateri ne, katera kolumnistka preveč klobasa, da jo je treba umakniti, in katera se še razvija in ji grejejo stol. Atraktivno.
Predsednik republike nas vleče za nos. Drugače ne moremo razumeti njegovega sklica sveta modrecev na Brdu pri Kranju, kjer je 30 eminentnih intelektualcev, kot so dejali, razpravljalo o prihodnosti države in vizijah glede nje. Zakaj nas vleče za nos? Zaradi utemeljitve sklica. Že začetek tegale poročila STA z dogodka razgali njegovo prefinjeno sofistiko: Začela se... Continue Reading →
You must be logged in to post a comment.