Vplivni bruseljski Politico je pred dnevi, tik pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, ki razumljivo plenijo pozornost tudi večine pomembnih tujih medijev, pisal o Janši kot o desno usmerjenemu populistu in »mini Trumpu«. Spraševal se je, če mu bo uspelo dobiti nov mandat v vladi. Nekateri drugi so k temu dodali, ne prvič, ljubkovalni opis »mini-Orban«.
Francoski La Liberation ugotavlja, ali je morda avtokrat Janša pred parlamentarnimi volitvami oslabljen. Na podoben način poročajo na Euronews o slovenskem predsedniku vlade kot kontroverznem politiku in populistu, Reuters pa piše o slovenskem populističnem premierju, ki je v tesni volilni tekmi z okoljevarstveno stranko.
Sramežljivo novinarstvo
Za Janšo so potemtakem bili uporabljeni izrazi, kot je avtokrat, populist, desničarski nacionalist, mini-Orban in mini-Trump, kar se sicer v jeziku tujih medijev dogaja nenehno. Že dolga leta se zaman in brez ustrezne razlage sprašujem, od kod izvira tolikšna razlika v opisih med tujimi in domačimi mediji – slovenski novinarji vendar zelo redko uporabljajo omenjene označevalce. Da bi zadrega bila še večja in naše čudenje močnejše, so velikokrat avtorji zapisov v mednarodni areni najeti ali zaposleni domači novinarji, ki delujejo znotraj različnih tiskovnih agencij.
Marsikdo bi se morda lahko skliceval na razlago, da je diskurzivna razlika nastala zgolj na podlagi tega, ker zunanja (tuja) javnost ne pozna notranjepolitičnih razmer v Sloveniji. Da so oznake o populistu, avtokratu in »mini-Trumpu« uporabljene v funkciji pojasnila političnega profila slovenskega premierja, prepoznavnega signala svojim medijskim uporabnikom, kako naj Janšo politično opredelijo, enakovrednega pojasnila pa slovenska javnost ne potrebuje.
Kar ne more držati, saj bi ta razlaga predpostavila, da slovenski državljani že nekako dobro vedo, da je Janša populist, nacionalist, avtokrat in »mini-Trump«. Težko verjetno, kajti takšne opise uporablja kvečjemu slovenska opozicija in del komentatorjev, nikakor pa niso navzoči v informativnem delu domačih medijev. Povedano drugače: če primerjamo enakovredna formata, torej informativni žanr domačih in tujih medijev, bomo nujno naleteli na omenjeni razkorak.
Seveda je zelo pomembno ali celo ključno, kaj novinarji rečejo in kako koga opredelijo. Omenjeni nabor označevalcev ne zveni ravno pohvalno in definira dovolj specifično razumevanje profila vladajoče politike, zato z opustitvijo tovrstnega jezika medijski mainstream doma trasira pot čisto določeni interpretaciji politike in na trenutke se zdi, kakor da živimo v dveh paralelnih svetovih: za svetovno publiko je Janša populist, kar za domačo ni, je tudi avtokrat, za domačo ni, radikalnež, nacionalist in »mini-Trump«, česar domača ne bo mogla zaznati.
»Za nekatere kontroverzen«
Mediji vedno narekujejo razumevanje, prepričanja, stališča, čutenja in obnašanje državljanov. Vsa ta leta, če ne desetletja, je v splošni predstavi domačih Janševa politika figurirala le kot ena od opcij, odvezana čvrstih vrednostih opisov. Neprijetnim se novinarska elita izmika kot hudič križu, v svoji bogaboječnosti in avtokastriranosti raje sledi lažnim logikam uravnoteženosti. Zato res ni mogoče dovolj poudariti odgovornosti, ki jo imajo mediji za stanje in razvoj demokracije v državi.
Kot rad ponavljam, bo ob umiku Janše iz politike, nekje okoli leta 2045, verjetno na RTV Slovenija še vedno mogoče slišati benigno frazo, da odhaja »za nekatere kontroverzen« politik. No, ampak samo pod pogojem, da tam ne bodo uredniško vedrili razni Pirkoviči, Možine, Rebernikove. V tem primeru bodo izraze, kot so avtokrat, nacionalist, populist in »mini-Trump« popolnoma zamenjali res nadvse prijazni in naklonjeni epiteti.
Več:
Tuji mediji o populistu in nacionalistu, domači o izkušenem politiku
O sporu med Janšo in Ursulo von der Leyen, ki ga v naših medijih ni
Intervju z Janšo: »naša resnica«, manipulacija in avtokastrirano novinarstvo
You must be logged in to post a comment.