Kaj ima Erjavec z odstopom arbitra? Nič.

Današnja težko pričakovana konferenca zunanjega ministra po odstopu arbitra Ronnyja Abrahama in vrsti diplomatskih in političnih nerodnosti naše države, ki spremljajo izstop Hrvaške iz arbitražnega sporazuma, je bila pričakovano odmevna.

Mediji in stranke počasi zahtevajo politično odgovornost in eno teh nesporno nosi Karl Erjavec. Ki se je te dni »skrival v svojem vikendu« v Istri, kot so temu dejali pri Slovenskih novicah, medtem ko so nas v isti sapi pri STA hiteli pomirjati, da je vse pod kontrolo, ker sta Erjavec in predsednik vlade nenehno v stikih. Tako rekoč nova velika komunikacijska zmaga slovenske politike.

Na to, kako močno perverzno je obnašanje Erjavca v tem primeru in tudi sicer, sem že dovolj natančno opozoril. To pot pa ga moram po svoje vzeti v bran. Ker kakšen poudarek so ob današnji konferenci pohiteli dati mediji? Najmanj šest sem naštel takih, ki so za naslovni fokus izbrali njegovo repliko glede Abrahamovega odstopa in njegove odgovornosti:

Delo Erjavec Abrahamov odstop24ur  Erjavec Abrahamov odstop

SIOL Erjavec Abrahamov odstop

Zurnal  Erjavec Abrahamov odstop

Moja poanta je preprosta: Erjavec nima nič z njegovim odstopom. Res ne. Na noben način. In če nima, nam ostane le izziv ključne enigme – če nima, zakaj se je potem kopici domačih medijev zdelo tako pomembno uporabiti repliko s poudarkom tipa »Kaj imam jaz z odhodom slovenskega arbitra?« Še huje, pred morebitnimi novinarskimi aklamatorji odgovornosti, kot poroča STA, je Erjavec v svojem odgovoru bil učinkovito duhovit:

Na vprašanje, kako komentira pozive k odstopu zaradi novega poloma slovenske diplomacije, se je vprašal, zakaj bi moral sprejeti odgovornost in kaj ima on s tem, da je Abraham odstopil s svojega položaja. “Lahko vam zagotovim, da ga nisem prepričeval, naj odstopi,” je dejal.

Medijski poudarek ali fokus bi lahko razložili na vsaj tri načine. Po prvem je »Kaj imam jaz z odhodom slovenskega arbitra?« v naslovih navzoč kot insinuacija, s katero se signalizira ministrovo sprenevedanje. Češ: poglejte ga, kako taji in se spreneveda.

Po drugem je poudarek izbran zgolj zaradi atraktivnosti, ko eden izmed bolj zanimivih poudarkov iz njegovega nastopa, brez posebne intence.

Po tretjem, bolj konspirativnem, ki pa ga raje puščam ob strani, bi lahko nekdo sklepal, da mediji dejansko propagirajo učinkovitost njegove replike, ker bi mu radi naredili uslugo.

Ne glede na našo izbiro je občutek samo en: da je Erjavec novinarje uspešno ustavil in da so mu pri tem kar sami pomagali. Naslovi tipa »Kaj imam jaz z odhodom slovenskega arbitra?« so v celoti gledano zmagoviti zanj, ne za medije.

Resni psi čuvaji si takšnih naslovov ne privoščijo.

Več:

https://vezjak.com/2015/08/06/kako-si-izmisliti-nekaj-cesar-abraham-nikoli-ni-rekel/

https://vezjak.com/2015/08/06/erjavec-in-dostop-do-odprtega-regresa/

Erjavec SN skrit na vikendu

Cerar Erjavec stik STA

Časopisni naslovi in njih ustreznost

Osumljeni za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika Milko Novič, se je znašel v sodni preiskavi. Danes so na preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča tudi stekla prva zaslišanja. Tako tožilstvo kot obramba sta z izjavami skopa, vendar očitno na različnih bregovih glede vprašanja, ali obstajajo dokazi proti Noviču ali ne.

Če smo se v primeru umora, kot navaja začetek zgornje STA novice, že nemudoma ugotavljali, da primer odpira vprašanje občutljivosti novinarskega poročanja v primeru osumljencev, takoj nato pa še, da so mediji le nekaj dni po podpisu zavez za boljše medije kot po tekočem traku kršili takšne standarde, se po razkritju osumljenega v začetku sodne preiskave dogajajo drugačne oblike sumljivih pristopov.

Novinarka Damjana Žišt ali urednik stori že na prvi strani Večera temeljno, klasično in frekventno napako v manipulativnem poudarku iz naslova, ki se glasi »Malo je dokazov, da je osumljeni storilec«:

Večer 7.1.15 Primer Jamnik dokazi naslovna stran

Napako bi težko okvalificirali v kategorijah novinarskega kodeksa: dejansko ne gre za nobeno kršitev in težko celo rečemo, da je nekdo kršil 10. točko, ki govori o tem, da naslovi ne smejo potvarjati vsebine:

Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.

Namreč na eksplicitni ravni naslov od vsebine res ne odstopa: vest govori o tem, kaj meni odvetnik osumljenega. Še več, novinar in urednik se lahko zmerom sklicujeta celo na to, da je v podnaslovu jasneje poudarjeno, da naslovna misel izvira iz ust obrambe. Sam članek v časopisu pa to dilemo rešuje enostavno z dodajanjem narekovajem citirani misli:

Večer 7.1.15 Jamnik članek izsek

Pa vendar, vzeta zase in avtonomno, trditev iz naslov ne ustreza celotni resnici in v tem smislu nesporno tudi je manipulativna – odraža stališče le ene strani v postopku na sodišču, pa še to stališče, ki je pričakovano, in površni bralec ga lahko interpretira kot dejstveno stanje, posredno pa kot zasuk v dogajanju.

Zelo bi nas moralo zanimati, kaj o takem pristopu meni NČR, saj je praksa te vrste povzemanj v naslovih maksimalno široko navzoča, a kaj, ko ta organ deluje predvsem le kot pritožbeni organ. Možen zagovor stališča bi lahko bil, da novinarji pač ne morejo prevzeti odgovornosti za površno in necelovito branje prispevka, da so naslovu prispevkov v časopisih večkrat nujno pomanjkljivi, saj jih prostor sili v okrajšane zapise, in podobno. A so to lahko le začasni izgovori. Ena tistih žal nejasnih dilem, kjer nam preprosto manjka decidirana profesionalna razsodba, ki bi ji nato brez pomislekov sledili.

Več:

https://vezjak.wordpress.com/2014/12/24/zaveze-za-boljse-medije-in-porocanje-o-umoru/

https://vezjak.wordpress.com/2014/12/20/pieteta-in-kri-v-novinarstvu/