Interpelacija zoper ministra Andreja Vizjaka po pričakovanjih ni uspela. Po več kot 14 ur dolgi razpravi je za njegov odhod glasovalo 43 poslancev, proti jih je bilo 29. Zmanjkali so trije glasovi. Predlagatelji so dokazovali, da je minister Vizjak s številnimi dejanji kršil ustavo in zakonodajo, predvsem so mu očitali afero »Glupi davki« iz leta 2007.
Opozorila vredna je nonšalantna dopustnost laganja in manipuliranja, s katerima je Vizjaku uspelo nastopiti v razpravi. Če je namreč minister ob razkritju prvega posnetka pogovora z Bojanom Petanom zatrjeval, da posnetek ni pristen, da je ta zmanipulirana zlepljenka, je ob kasnejših odkritjih daljšega posnetka na POP TV spremeni svoje mnenje. Nenadoma je priznal, celo na novinarski konferenci, da je »objavljen cel posnetek pogovora, ki je po mojih ocenah avtentičen. Mislim, da to ni zlepljenka.« Njegovo malce nepričakovano priznanje o avtentičnosti so povzeli številni mediji, tudi provladni Jančičev Siol, ki že dolgo ne skriva več svojih propagandnih ciljev ob očitni podrejenosti celotnega novinarskega kolektiva portala političnim ciljem.
Ponovil je tezo o zlepljenki
»Cel posnetek«, kot se je izrazil Vizjak, je vseboval tudi del, ki je po njegovi oceni manipulacija. Toda kako bi lahko celota posnetka bila avtentična in hkrati njen del manipulacija? Kako bi bila možna kontekstomija prvega »delnega« posnetka, če je celota, ki predstavlja vse dele skupaj, za Vizjaka pristna? V razpravi se je po prvi fazi obrambe (»Gre za zlepljenko«) in nato drugi (»Gre za avtentično celoto«) minister spet vrnil k tezi o zlepljenki. Poglejmo, kaj je ob interpelaciji v parlamentu povedal:
»24 ur zvečer, Pop TV, je objavil trikrat prispevek z zvočnimi posnetki. 18. oktobra je objavil prvič in to je bila zlepljenka, gospa Sukič, prosim, da si to zapomnite, ker je to priznal in potrdil tudi tonski strokovnjak. To je bila zlepljenka najmanj štirih posnetkov, skupaj in tonski strokovnjak, gospod Krapša (?), je to potrdil. Nihče ni tega ovrgel, da je to bila zlepljenka. Nihče, tudi jaz ne. In ni res, da sem kasneje rekel, da ni zlepljenka, ker ta prvi posnetek, ki je bil predvajan 18. oktobra, je bil lepljenka štirih posnetkov, dokazano s strani strokovnjaka. Jaz upam, no, da ne bom še enkrat slišal, da sem rekel enkrat, da je zlepljenka, drugič, da ni zlepljenka. Ta posnetek je bil zlepljenka, kar je strokovno potrjeno. Iz te prve zlepljenke, iz katere izhaja afera glupi davki, ki je nikoli ni bilo, ker je pač to zmontirana diskreditacija mene osebno, je seveda, se z nje ne da sklepati, kaj smo se mi takrat pogovarjal, ne da, ker je bilo zlepljeno iz štirih različnih segmentov pogovora in vi lahko z lepljenjem tega povsem spremenite pomen pogovora, če želite in to je bilo želeno(?), narejeno, samo zato, da se me je diskreditiralo.«
Vizjak je potemtakem obnovil retorično priročnejšo tezo o zlepljenki. Toda POP TV je v izogib tovrstnemu izogibanju 3. novembra letos objavila ugotovitve največjih forenzičnih strokovnjakov pri nas, ki so obdelali posnetke pogovorov med Vizjakom in Petanom in ugotovili njihovo pristnost. Kot so zapisali, so zaradi temeljitosti in uporabe najbolj kredibilnih programskih orodij za preverjanje avtentičnosti posnetkov in zvokov za to potrebovali več kot 14 dni.
Moralno brezno krščanskih demokratov
Vendar nas k zavrnitvi ministrove teze, da je karkoli od objavljenega bilo zlepljenka, napoti že sam logični premislek. Kontekstomija ali dekontekstualizacija po definiciji pomeni, da bi celota pokazala drugačno sliko od njenih delov, ki so »vzeti« iz konteksta. Torej so po nujnosti deli »manipulabilni«, celota pa ne. Če je celota avtentična, potem ni mogoče, da bi deli bili zlepljeni – saj bi sicer prav celota razkrila, da to ne drži.
Vizjak je z novo manipulacijo uspel. Bi morali biti presenečeni? Seveda se dogaja, da nam politiki lažejo, tega smo žal že navajeni. Tudi se včasih zgodi, da kasneje laganje posredno ali neposredno priznajo in pritrdijo resnici. Tokrat pa je ministru uspelo nekaj res redko videnega: od začetne teze o zlepljenki se je preko potrditve avtentičnosti spet vrnil k neverjetni prvi tezi, ki je nikoli ni verodostojno ne pojasnil in še manj dokazal: da je bil prvi posnetek zmanipuliran. Kar je storil po tistem, ko se je zatekel v klasičen konspiracizem o smetarski mafiji, ki da se je zarotila proti njemu.
V slovenski politiki je zaradi njenega popolnega moralnega bankrota že nekaj časa možno brez posledic reči karkoli in ostati živ in zdrav, recimo lagati in tudi laž ponoviti, čeprav smo jo poprej posredno priznali kot laž. V tem je Vizjakov korak skrb zbujajoče nižanje vseh standardov moralnosti. Zadnji Janšev mandat je tak bankrot zavez politični načelnosti naredil za nekaj samoumevnega, predvsem po zaslugi strank SMC in DeSUS, tokrat ob interpelaciji pa v izdatni meri zaradi moralnega bankrota Nove Slovenije. Če se je njen prvak Matej Tonin še pred tedni prav bahal, da krščanski demokrati ne bodo podprli Vizjaka, so ga s figo v žepu skozi vzdržane glasove ob interpelaciji na koncu seveda podprli. Ko laganje podpira laganje, se nujno odprejo tudi znotrajstrankarske dileme: kakšen talent moraš biti, da kot kristjan vlečeš za nos člane svoje stranke, širšo javnost in Boga obenem?
Moralni bankrot naših politikov zato že dolgo ni samo političen, je včasih tudi oseben in verski problem. Krščanski demokrati v Sloveniji so s svojo privrženostjo laganju očitno zelo globoko zabredli. Če Bog obstaja, jim bo odmeril pravično kazen. In če ne, naj jo pravično odmerijo volivci.
Več:
Brezgrešni Vizjak bi sodnike za jajca, na grešnike pa kamen
Smetarska mafija reže glavo Vizjaku: kako učinkovita je ministrova obramba?