Predsednik republike je storil nekaj, česar iz čisto natančnega razloga ne počne niti opozicija: javno se je naslovil na premierja Janeza Janšo in ga prijazno poprosil, če bi lahko bil v svojem nagovoru v Evropskem parlamentu manj robat od tega, kar smo videli zadnje dneve.
»Robatost« je Pahorjev izraz za več kot očitno polomijo v začetku predsedovanja Svetu EU, kjer se je naša država dodobra osmešila in požela nemalo zgražanja po tistem, ko sta vrh EU s toksično govorico in pobalinskim obnašanjem naskočila predvsem sam premier in notranji minister Aleš Hojs s svojimi neskončnimi licitacijami svinj.
Pahorjev sicer previden apel nam pove več, kot se je namenil, zato bom poskušal pokazati, da nam razkriva bistveno večjo zadrego, kakršne sicer niti opozicija v svoji siceršnji kritičnosti ni pripravljena dovolj jasno nasloviti.
Skušnjava povedati vse, kar misliš
Naj spomnim, ob robu jubilejnega, tridesetega srečanja pod najmogočnejšo slovensko lipo na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem je predsednik ocenil začetek predsedovanja in ga opremil z veliko zaskrbljenostjo:
Mogoče bo kdo po srečanju z evropsko komisijo in srečanju z novinarji celo upravičeno dobil vtis, da smo ‘robato’ začeli predsedovanje Evropski uniji. Zato zares upam, da se bo predsednik vlade v torek, ko bo nagovoril evropski parlament in ko bo odgovarjal na vprašanja evropskih poslancev, znal upreti skušnjavi, da morda ne bo rekel čisto vsega, kar misli, na način, kot bi morda želel reči, in da se bo zavedal, da vse reče tudi v imenu naše države. Pri tem mora biti pazljiv. Nikomur nočem dajati nasvetov, samo želim si kot predsednik republike in kot državljan, da bi se v torek dobro izšlo.
Njegova skrb je bila namenjena Janševemu pomembnemu nastopu, na katerega se ozira v strahu, da bi se Janša znova spozabil. Še več, dovolj odkrito mu svetuje, naj zadrži svoj jezik in ne pove čisto vsega, kar mu pride pamet, kar lahko pomeni le, da se boji novega izbruha njegove toksičnosti.
Premier se ne kontrolira
Pahorjeva skrb in pripomba glede pazljivosti predpostavlja, da se Janša ne kontrolira, da mu v besedah, morda pa tudi v dejanjih, kritično manjka samonadzora. Ni prvič, da mu kaj takšnega svetuje kateri od politikov, pred meseci je vlogo psihoterapevta prevzel Matej Tonin in svojega šefa zelo blago prosil, če lahko preneha intenzivno tvitati za en mesec in s tem prispeva k bolj mirnemu delu vlade. Njegova prošnja ni bila uslišana.
Ob tem velja spomniti, da sta tako Tonin kot Pahor njegova odločna zaveznika in svoje apele izrekata potemtakem dobronamerno; prvi je podpredsednik vlade in ključen podpornik Janše tudi takrat, ko ta ruši demokracijo, predsednik republike pa je z delom Janše in stanjem demokracije pod njim popolnoma zadovoljen, kot je sam večkrat povedal, za nameček pa po njegovem ta vlada dela zelo dobro. Vsebinskih pripomb torej nima, s čimer je več kot soodgovoren za nastalo stanje.
Toda storimo še korak naprej: predsednikova ocena, iz katere sledi, da ga skrbi Janšev duševni samonadzor, odpira tudi širšo dilemo njegove zdravstvene primernosti za opravljanje tako pomembne funkcije. Državljanke in državljani imamo zagotovo pravico zahtevati, da politične naloge opravljajo osebe, ki zaradi svojega stanja ne bodo državo spravljale ob ugled, morda pa tudi ob demokratične vrednote, človekove pravice in temelje pravne države. Kadar politiki več kot evidentno škodijo stanju demokracije in ugledu Slovenije, se tovrstna pravica še okrepi.
Stabilni geniji
Če se premier ne kontrolira in je naša zunanja in notranja politika postala talka v rokah posameznikov, ker se ne upirajo dovolj skušnjavi in povedo čisto vse, kar jim pride na pamet, kot pravi Pahor, potem imamo državljani pravico vedeti, ali k tovrstnemu ravnanju prispeva zdravstveno stanje. Če bi se na ta način razkrilo, da so Pahorjeva opozorila na mestu, potem lahko upravičeno pričakujemo, da se premier odpove svojemu položaju.
Tako resnega dvoma, kot ga je izrekel Pahor v Janševo samoobvladovanje, doslej opozicija v smislu izražene bojazni pred njegovim pomembnim nastopom še ni uspela artikulirati. Ker pa nedvomno razmišlja enako, bi morala konkretizirati njegov namig in postopati podobno, kot so to v primeru Janševega vzornika storili ameriški demokrati, ko je predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi predlagala pregled duševnega stanja predsednika ZDA. Ob tem je napovedala, da bodo demokrati kongres pozvali, naj preuči zakon, ki bi oblikoval posebno komisijo za oceno, ali je Trump mentalno sposoben še naprej voditi ZDA. Po podanem predlogu je ta glede na duševno stanje zelo predvidljivo sporočil, da je potrebno pregledati njo, ne njega, kajti on je »stabilen genij«.
Vladati sebi kot pogoj vladanja drugim
O tem, kako pomembna je samokontrola v politiki, nas je podučil že Sokrat v Platonovih dialogih in tudi v Ksenofontovih »Spominih na Sokrata«. Če mora kaj odlikovati politika, je to njegov samonadzor oziroma samoobvladovanje (enkrateia), kajti tisti, ki želijo vladati drugim, morajo sprva vladati sebi, bi lahko izluščili osnovno misel (Memorabilia, 2.1.1– 5; 2.1.7; 2.1.17–19). Kdor se ne kontrolira, ni primeren za politika.
Pahor se sicer občasno rad pohvali s svojim samoobvladovanjem. Po drugi strani Janševa nebrzdanost lepo demantira oceno nekaterih novinarjev o uporabi strategije mrtve mačke, torej preusmerjanja pozornosti od ključnih tem. Če jo res uporablja, bo prišel v anale kot uporabnik metode, ki jo uporablja skrajno kontraproduktivno, saj je z njo k sebi preusmeril vso evropsko in svetovno javnost in zanjo postal »problematičen otrok« Evrope, če znova povzamem avstrijsko ORF.
Več:
Vladna ambulanta za zdravljenje od zasvojenosti: Tonin o motečem Janševem tvitanju