»To želimo rešiti z enim korakom. Če poslanska skupina DeSUS večinsko ne podpira več vlade, potem je v zraku tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki po koalicijski pogodbi pripada tej stranki,« je izjavil Janša. Poslanci Desus imajo usodo v svojih rokah, je pristavil, saj o podpori vladi odločajo poslanci, ne pa strankini organi.
Agonija države in njenega prihodnjega razvoja v smeri avtokratskega režima najhujše sorte se nadaljuje, poslanci Desusa pa razmišljajo, kot lahko razberemo iz slikovitega naslova Dnevnika. Zdaj so se znašli pred kar dvema ultimatoma: ali sedeti na dveh stolih, izigravati šefa svoje stranke in se dobrikati režimu, ali pa morda le spregledati in korigirati svoje stališče v smeri odhoda v opozicijo. Trinajst poslancev iz vrste SMC in Desus, ki drži v rokah usodo državo in je ta presenetljivo odvisna zgolj od nečesa tako elementarnega in navidezno neznatnega, kot sta njihova politična morala in zavest, že mesece povzroča agonijo neslutenih dimenzij in pri državljanih poraja nenehno ugibanje, kako neskončno nizko lahko pade vest predstavnikov ljudstva. Tista vest, ki je ne odkrije nobena mikroskopska analiza in bi morala postati edina tema javne deliberacije v tem trenutku: njihova privrženost režimom trde roke in temu, da želijo ostati njen del.
Naši mediji seveda tega ne zmorejo, izgubljajo se v neskončnih deskripcijah njihovega spletkarjenja in slepomišenja, ne da bi naslovili bistvo. Toda novi ultimat, ki ga je postavil Janez Janša, je prinesel res intriganten obrat. Z njim se je lahko presenetljivo izrecno strinjal celo Karl Erjavec in ga ponotranjil, kajti oba si želita, da se poslanci Desusa končno opredelijo: bodisi za trdo roko avtoritarizma ali za čim hitrejšo rehabilitacijo demokracije v državi, za povratek v normalnost. Očitno za njih pretežavna dilema!
Toda manjša razlika v teh dveh ultimatih, o katerih bodo te dni znova neskončno premlevali Franc Jurša, Branko Simonovič, Ivan Hršak, Jurij Lep in Robert Polnar, kajti izbira med biti na temni strani zgodovine ali na svetli, je za njih očitno prehuda, se vendarle poraja. Janša namreč svojega ponuja skozi zanj značilen dispozitiv izsiljevanja in obenem nagrade: če se bodo odločili pravilno, jih čaka še en ministrski stolček, torej bodo imeli kar dva, če jim po kakšni logiki prepusti še izgubljenega zdravstvenega. Če se bodo napačno, boste izgubili še resor kmetijskega ministrstva, ki ga vodi Desusov minister Jože Podgoršek. V javnosti malce spregledana figura, ki z režimi trde roke nima težav, z veseljem brez pripombe kolaborira. In več kot evidentno bo zadovoljen, če bo peterica poslancev v zrak pognala lastno stranko, skupaj s predsednikom Erjavcem, in dahnila končni »da« premierju.
Če uporabimo zimzeleni diskreditacijski žargon njegovega šefa, je Podgoršek že dal vedeti, kaj je njegova »intimna opcija«. Jurša, Simonovič, Hršak, Lep in Polnar bodo po mesecih spretnega izmikanja svoje najbolj intimne opcije morali končno predstaviti javnosti do naslednje srede.
Več:
Usoda države, položena v roke trinajstih poslank in poslancev
Njeni lastni poslanci zahtevajo odstop, toda raje ima podporo premierja
Damijanova alternativa: kaj ima etika z vlakom norosti in ugrabitelji demokracije?