Na katero publiko se naslavlja predsednik parlamenta Igor Zorčič v svojem spodnjem tvitu? Vprašanje je ključno, predstavljajmo si pravega naslovnika, ki mu avtor želi v svojem pojasnilu laskati:
Sprašujejo me, če bi se pridružil projektu KUL, medtem ko JPD za Delo izjavi, da bi bilo mandatarstvo zanj »katastrofa s kariernega, družinskega in s finančnega vidika«. No, takšne katastrofe res nikomur ne privoščim.
Odgovor je nedvoumen, v svojem naslavljanju sredi snubljenja Damijanovih »kulovcev«, da naredi kaj za državo in po napačnem koraku pajdašenja z Janševo vlado iz osebnih koristi svoje začetno dejanje korigira, želi polaskati tistim drugim, podpornikom Janše in njegove vlade. Njegov tvit je namenjen njim, posredno jim prisega v svoji zvestobi in sporoča, čeprav skozi hudomušnost, da je zvest in lojalen, saj vendar odločno odbija snubce.
Zato mora Zorčič zapisati, da res ne privošči možnemu mandatarju alternativne vlade tolikšne osebne katastrofe. Po eni strani ima kajpak prav, Damijan je očitek proti sebi res lepo serviral na krožniku in se piarovsko nespretno oklical za žrtev. Le kako naj ga javnost sprejme za novega mandatarja, če na tako energičen način državljankam in državljanom signalizira, da mu je ta funkcija močno odveč in v napoto?
Po drugi strani je predsednik parlamenta izkoristil priložnost za prikriti ljubezenski napev in žvrgolenje o svoji lojalnosti. Povedano drugače: Damijanu ne privošči katastrofe, kajti raje jo slovenski demokraciji. Le zakaj bi podlegel ponudbi, če pa lahko še dalje pomaga utirati pot v orbanizirano Slovenijo in demontažo države, za nameček pa celo rešuje družino in kariero opozicijskemu favoritu?
Najbrž se v slovenski politiki do tega leta še nikoli nismo tako intenzivno meditirali o globoki moralni pokvarjenosti njenih predstavnikov. Tukaj ne merim zgolj na to, da je Zorčič s svojo druščino iz SMC familije omogočil Janševo oblast v nasprotju z vsem, kar je zatrjeval in delal poprej. Tudi ne, da je pičlo leto nazaj Janšo posmehljivo napadal, da je ob aferi Patria celo leta 2018 zelo jasno namigoval na vpletenost SDS v prejemanje podkupnine, da je bil zanj Branko Grims jamstvo, da bo Slovenija pod vodstvom SDS postala najbolj podobna nekomu, ki je na tabletah in halucinira (!), da je poslanca Jožeta Tanka pred letom javno blamiral, češ da SDS sodeluje s kriminalnim podzemljem Republike Srbske.
Ne, govorim o nečem bistveno večjem: o političnih cenikih sredi moralnega bankrota in sredi politične prostitucije. V tem smislu pa tudi o dilemi, ki jo imajo predvsem snubci: zakaj moralnim bankrotirancem sploh ponujati drugo priložnost.
Več:
Moralni bankrot in politična prostitucija: kakšni so trenutni ceniki?
Damijanova alternativa: kaj ima etika z vlakom norosti in ugrabitelji demokracije?