Lekcije QAnona: teorije zarot na visokih vrtljajih

Le kaj so antivakserji (proticepilci), antimaskarji (zanikovalci covida) in nasprotniki 5G v primerjavi s satanističnim kultom? Po tistem, ko se je za prepoved odločil Tvitter, je zdaj vojno proti konspiracistom okoli teorije zarote QAnon uresničil še Facebook in zato izbrisal 1500 strani in odprtih skupin, ki so z njo povezane; je tudi tik pred tem, da onemogoči še stranke in skupine, ki zagovarjajo stališča te politično skrajno desno obarvane teorije.

Razlog je preprost, za dejanjem ne stoji zgolj boj proti širitvi lažnih informacij, ki lahko katastrofalno vplivajo na prepričanja ljudi, kakršna je bila ideja o »pravih« vzrokih za lanske kalifornijske požare, za katerimi naj bi, kot so domišljijsko pojasnili, stala Antifa, ampak tudi nevarnost, na katero je opozoril FBI, da lahko tovrstna ravnanja privedejo do konkretnih kaznivih dejanj in nasilja, končno pa lahko predstavljajo realno teroristično grožnjo s strani njenih »vernikov«.

Pedofilski satanisti in Hilary

Posebnost QAnona je, da predstavlja politično lansirano in nikakor ne v množici spontano nastalo kabalistično strukturirano teorijo zarote s koreninami iz časa ameriške predsedniške kampanje leta 2016. Njeni ustvarjalci ne skrivajo izrazite politične usmerjenosti v podporo Donaldu Trumpu, izbrana tarča je seveda postala demokratska stran na čelu s Hillary Clinton, a po zmagi prvega je bila teorija po nujnosti deležna določenih modifikacij.

Elementi fabulacije so preprosti: na eni strani je tako rekoč princ svetlobe, rešitelj Trump, na drugi strani temačna mreža častilcev teme, ki neposredno sledijo Satanu, obvladujejo mednarodno politično in gospodarsko prizorišče, v resnici upravljajo svet in so močno vpleteni v skrbno vodeno pedofilsko delovanje in zlorabo otrok – za te potrebe je bil QAnon povezan s fiktivno zgodbo o neki kleti restavracije sredi Washingtona, kamor številni interpreti locirajo »izvorno« teorijo zarote, imenovano Pizzagate: ob njenem nastanku leta 2016 so Johnu Podesti, Obamovemu svetovalcu, in Hillary Clinton že pripisali vpletenost v trgovini z ljudmi in otroki znotraj mreže lokalov, med drugim tudi picerije Comet Ping Pong v Washingtonu.

Satanistična klika umazanih pedofilov ima svojega velikega nasprotnika v Trumpu, ki jo kot superheroj želi ustaviti in se junaško bori proti njej. QAnon, beseda je sestavljena iz Q in okrajšave za »anonimen«, temelji na dokumentih, ki vsebujejo domnevna razkritja in svarila pred prihodnjim dogajanjem, objavljana na oglasni deski z imenom 4chan, ustanovil jo je Američan Christopher Poole. Kasneje se je preselila na 8chan, forum je ustanovil mladi programer Fredrick Brennan in hitro postal priljubljeni kanal za privržence neonacističnih, suprematističnih in antisemitskih idej; trenutno deluje na naslovu 8kun.top.

Superheroj Trump

Teorija zarote ima aktivnega usmerjevalca, ki je kajpak anonimen in sliši na ime Q. 28. oktobra 2017 je oseba s tem imenom začela objavljati vrsto skrivnostnih sporočil na deski 4chan pod naslovom »Calm Before the Storm«, kar je naključno izrečeni Trumpov stavek, ob tem pa je pojasnila, da je vladni insajder z dovoljenjem Q, torej z varnostnim dovoljenjem Ministrstva za energijo z dostopom do tajnih podatkov. Navidez ekskluzivno je Q nato javnost obvestil o protidržavnem načrtu, usmerjenem proti Trumpu, svoji mreži sledilcev pa občasno namenja fragmente informacij, ki so nekakšne v simbole šifrirane napovedi prihodnjih dogodkov, vse prej kot enostavne za interpretacijo. Hitro rastoča skupnost privržencev jih nenehno poskuša razložiti, tudi s pomočjo novih videoposnetkov, ki pojasnjujejo zapleteno naracijo in sporočilo – s tem se teorija še lažje širi in zbuja težko pogrešljivi občutek misterioznosti. Na strani superheroja Trumpa se bori še Team, skupina obveščevalcev, ki mu srčno pomaga v boju proti satanističnemu kultu.

Realnost močnejša od Facebookih posegov brisanja

Kult je počasi iz virtualnosti stopil v konkretnost in dobil realne obrise, leta 2018 so se začeli njegovi podporniki pojavljati na Trumpovih zborovanjih in črka Q je postala spremljevalni rekvizit nastopov njegovi pristašev do te mere, da je Bela hiša morala objaviti disclaimer, v katerem odreka podporo skupinam, ki spodbujajo nasilje. Vendar se Trump ni ustavil in je doslej vsaj 160 krat tvitnil njihove objave in s tem ne zgolj mimikretično nakazal, da jih prebira in kajpak podpira. Vmes je tudi izrecno izrazil simpatije do njih. O uspešnosti QAnona priča raziskava Media Matters, ki je razkrila, da je več kot 60 nekdanjih in sedanjih kandidatov za kongres blizu njegovim idejam, nedavno pa je ista organizacija kritizirala tudi neuspešnost Facebooka pri odstranjevanju njihovih skupin, saj naj bi jih odstranili le 15 od skupno 19. Na podoben način opozarjajo tudi v slovenski iniciativi Danes je nov dan, da je morda prepoved Facebooka prišla prepozno, saj se je ideja razširila v številne podskupine in meme strani, povezane tudi z ostalimi teorijami zarote brez neposredne povezave z matično skupino, zato jih je težko izslediti.

Kako se boriti proti teorijam zarot

Delovanje QAnona, ob vprašanjih onemogočanja njenega vpliva preko socialnih omrežjih, odpira vrsto izzivov, ne le za poznavalce politične psihologije, saj je morda eden najboljših zgledov instrumentalizacije delovanja teorij zarot in poskusa vplivanja na množice s pomočjo njihovega načrtovanega ustvarjanja in kasnejšega usmerjanja. Njegov uspeh spodbuja dileme o vplivu in moči konspiracizmov v politični realnosti, o njihovi neposredni psihopolitični uporabnosti, ki lahko v končni fazi odločilno zmanipulira prepričanja volivcev in jih usmerja po svojih željah do želenega strateško določenega cilja.

Teorije zarot bržkone še nikoli niso bile privlačnejše za neposredno politično zlorabo, postale so sestavni del domišljenih strategij in taktik v strankarskih štabih in proti njim se je težje boriti kot kadarkoli prej; smejati se jim in ne jemati resno ni le preveč enostavno, ampak tudi pogubno za demokracijo. Nasprotovanje konspiracizmom velikokrat ponuja le dokaze anekdotičnega značaja, ki naredijo več škode in vernikov ne prepričajo, zavračanje nasprotnih argumentov lahko pripelje do nehotene potrditve začetnih zmotnih prepričanj in njihove racionalizacije, celo navajanje preprostih dejstev o njihovi izmišljenosti ne deluje, zato psihologi svetujejo veliko previdnost in nekonfliktnost v želji, da se konspiracisti ne bi zatekli v zanikanje in ravnali samoobrambno.

Mi in oni

Robert N. Entman je leta 1993 zaslovel s svojo teorijo uokviranja (framing) znotraj diskurzivne analize: gre za postopek odbiranja in poudarjanja čisto določenih aspektov nekega dogodka in ustvarjanja povezav med več dogodki in akterji na način, ko se prednostno obravnava izbrana interpretacija, vrednostna ocena in rešitev. Uokviranje zato po njegovem sledi štirim funkcijam, ki so (a) opredelitev problema, (b) ugotavljanje vzroka, (c) ustvarjanje moralnih sodb in (d) ponujanje rešitev. Na ta način lahko določimo tudi diskurzivne lastnosti QAnona: kot problem nam sugerira svetovno prevlado satanističnega kulta s pedofilskimi načrti in idejo o škodovanju predsedniku Trumpu, vzrok dogajanja je zlobna politična mreža okoli Hillary Clinton, Baracka Obame, Georgea Sorosa in skupine demokratov, njihov peklenski načrt detronizacije ameriškega predsednika, moralne sodbe so več kot jasno podane, opredeljene so že na elementarni ravni boja Dobrega proti ultimativnemu Zlu, personificiranemu v pedofilskih častilcih Satana, končno tudi zaščite otrok pred spolnimi perverzneži, rešitev pa je na dlani, zanjo bo poskrbel maksimalno junaški lik, Donald Trump, ki načrtuje končno »nevihto« (Storm) in nas bo odrešil vsega hudega. Mobilizacijska dimenzija konspiracizmov velikokrat poudarjeno spominja na dispozitiv stroge delitve na Nas, ki smo dobri, in Njih, ki so slabi, kakršnega je želel poudariti že Zbigniew Brzezinski, ko je uporabil izraz »manihejska paranoja« in ga pripisal miselnemu okvirju Georgea W. Busha in politiki nenehnega ustvarjanja sovražnikov.

Oblasti v podporo

Skupina raziskovalcev z univerze v Kentu je leta 2012 objavila raziskavo, v kateri so udeležencem predstavili več priljubljenih teorij zarote in jim zastavili nekaj vprašanj. Med njimi, ali je bila princesa Diana umorjena, ali Osama Bin Laden še vedno živ in tretje, ali je princesa Diana še vedno živa. Rezultati so bili frapantno protislovni, kajti izkazalo se je, da če nekdo verjame, da je princesa Diana še živa, je obenem verjetneje mislil tudi, da je bila umorjena. Toda kako je lahko hkrati živa in umorjena? Po razlagi raziskovalcev se je to zgodilo, ker so isti respondenti hkrati verjeli še, da je vlada vpletena v nekakšno zaroto; iz tega so sklepali, da obstaja eno osrednje prepričanje v njihovem sistemu prepričanj, dovolj temeljno in intenzivno, da obarva njihovo razumevanje sveta in povsem zasenči protislovnost siceršnjih izjav. QAnon takšna spoznanja obrne na glavo, saj je izrazito provladna teorija zarote.

Konspiracijska prepričanja največkrat temeljijo na skromni verjetnosti, da se je nekaj res zgodilo, na napačnih povezavah med dogodki, zgrešenih predpostavkah, neznanstvenih razlagah in seveda bogati domišljiji. Največkrat vsebujejo minimalno možnost, da je vsaj eden od elementov zgodbe resničen in utemeljen v delčku realnosti. QAnon ne kaže takšnih znakov, a vendar zelo uspešno deluje. Podoben je virusu iz Vuhana, le da je res nastal v nekem miselnem laboratoriju. Kakor vemo, je paranodni slog mišljenja velikokrat povezan z manko in neuspehom demokracije (Lasswell), z visokimi stopnjami nezaupanja v oblast, tokrat pa vidimo, da je sfabriciran in neznačilno učinkuje na strani oblasti in njej v podporo. Zanimivo bo spremljati, kaj se bo zgodilo, če odrešitelj Trump ne bo znova izvoljen.

Domet antikomunističnih teorij zarot

Če je v slovenskih razmerah, zaenkrat zelo plodnih za žetev konspiracijskih prepričanj, več kot očitno komunistična grožnja že dve desetletji največja in za njegove uporabnike najuspešnejša politična teorija zarot v vsej široki paleti udbomafijskih klik, gospodarskih in političnih hobotnic, personificirana v zlobnem in k sreči še ne pedofilsko denotiranem Milanu Kučanu, domači mojstri bujne imaginacije za potrebe doseganja svojih ciljev zaenkrat še niso posegli po scenariju, ki bi segel onstran uokvirjanja, ki prinaša s sabo vsaj neko minimalno mero možnosti, da temelji na sicer popačenih dejstvih.

Stopnje mitičnosti in demoničnosti v njej so zaenkrat bistveno manjše, razen tega je komunistična zarota že po sebi prežvečena uprimeritev številnih drugih, globalno navzočih, a zato Kučana in njegovega kroga niti za trenutek ne naredi za svetovno zvezdo in ostaja strogo lokalnega značaja. Po momentu domišljijskosti in širini moralne panike se najbrž pri nas nič ne more meriti z afero Baričević iz leta 2010, kjer pa težko govorimo o klasičnem konspiracizmu, prej o načinih iracionalnega pojasnjevanja, kaj vse se je dogajalo ob tragičnem dogodku, ko so pobesneli psi napadli in ubili svojega lastnika.

Anything goes

Kaj je torej lekcija QAnona za domače razmere? Čeprav ima svoje vernike v Veliki Britaniji, Nemčiji in drugod, k sreči zaenkrat ni nobene, razen te, da bi zaradi njihove dosedanje uspešnosti tudi pri nas morali biti zaskrbljeni zaradi delovanja teorij zarot na visokih vrtljajih, ki za svoj končni uspeh ne potrebujejo nobenega elementa, vsaj šibko utemeljenega v realnosti. QAnon dokazuje, da v psihopolitičnem inštrumentariju naskoka na prepričanja ljudi že velja načelo »anything goes«: stopnje iracionalnosti, propagandizma in dovzetnosti za politično pravljičarstvo so dosegle stanje, ko je množicam mogoče prodati karkoli.

Več:

Paranoja, manipulacija in racionalnost

Teorije zarote, ki izgledajo teorija zarote, ker so teorija zarote

36 odstotkov Slovencev ne verjame: koronavirus v času teorij zarot

Nazaj v Platonovo votlino: deepfake, globinsko ponarejanje in življenje v laži