Slovenska politika je pričakovano klecnila in se na veliko dobrikala ob obisku ameriškega državnega sekretarja. Formalni razlog njegovega prihoda v Slovenijo, podpis dokumenta o varnosti omrežij 5G, ni uspel postati res problematiziran, zato je bolj kot samo pričakovano dejstvo dobrikanja Janševe vlade, vključno z njegovim nesprejemljivim in za republiko Slovenijo žaljivim govorom vred, razočaranje odziv pogorelega slovenskega novinarstva. Mike Pompeo na Bledu ni imel nobenega dela, obisk je minil brez posebnega kritične obravnave ameriške ali slovenske strani, v že znanem stilu medijske apatije in lenobe: »Če se zgodi, mi poročamo, komentiramo ne.«
Uradna slovenska politika se na redko posejanim dvomom imenitno izmika – in zdi se, da je takšen modus operandi tudi pri zunanjem ministru. Lep zgled je bil njegov včerajšnji obisk v Odmevih, kjer smo naleteli na klasična izmikanja, ko sogovorec lakonično odgovori v znanem zlizanem slogu »To morate pa druge vprašati?«. Novinarka Tanja Starič je doživela prav takšno repliko Anžeta Logarja:
Dobro. Podpisali ste izjavo o varnosti omrežij 5G. Podobno izjavo so že podpisale Poljska, Češka, Estonija, Latvija in Romunija, ne pa tudi zahodnoevropske države. Zakaj? Kje je tu razlika?
To morate vprašati druge države, zakaj niso podpisale.
Minister seveda še predobro ve, da novinarka poizveduje po njegovem mnenju, ne drugem. In tudi, da v danem primeru praktično ni mogoče izvesti tega, kar predlaga. Njegov odgovor je zato nujno ciničen in sprenevedav: on še predobro pozna odgovor, a z njim ne bo postregel.
Na podoben način je minister nadaljeval s svojo hybris ob naslednjem vprašanju voditeljice: »Ker je Slovenija Kitajski zagotovila, da izjava ni uperjena zoper njo, Kitajska pričakuje, da bo Slovenija kitajskim podjetjem še naprej omogočala odprto, pravično in enakopravno poslovno okolje. Precej ostro se je odzval tudi Huawei, kitajski proizvajalec. Kaj to pomeni za odnose Slovenije in Kitajske? Jih lahko poslabša?« Minister za zunanje zadeve jo je hladno zavrnil:
Ne razumem, zakaj bi kakorkoli omenjena izjava pomenila poslabšanje odnosov s katero od drugih držav. V tej deklaraciji, v tej skupni izjavi, ni nobena država posebej izpostavljena, ni nobena, ne vem, proizvodno podjetje posebej izpostavljeno.
Tako rekoč skrajno presenečen se je začudil, zakaj sploh odziv Kitajcev. Ne samo, da je včeraj Pompeo na Bledu neposredno omenjal Kitajsko, kasneje tudi v intervjuju za POP TV z Juretom Tepino, ministrov odziv lahko štejemo za šolski primer popolnega pretvarjanja. Konteksti nastanka podpisane izjave so jasni, splošno znani in neskriti, zato je sklicevanje na dejstvo, da v izjavi ni omenjena nobena država, do konca prignano otročje sprenevedanje in vrhunsko podcenjevanje javnosti.
Pri čemer dejstva, da minister niti ni pojasnil dvojega, kaj bo storil s potencialno ohlajenimi odnosi s Kitajsko in kako bo Slovenija omogočila enakopravno poslovno okolje, niti ne omenjam.