Kaj natančno je ostalo od pobude Tri morja, ki se je v vsem medijskem blišču odvijala v Sloveniji, novinarji pa so dogodek hiteli potencirati v vsem njegovem (ne)blišču?
Le zakaj nismo bili presenečeni, ker bo na rezultate, ugotavlja Aleš Gaube v Dnevniku, treba še počakati? Predsedniki sodelujočih držav članic so podprli ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi sofinancirali infrastrukturne projekte pobude, a bodo zaradi nesoglasij glede delovanja takšnega finančnega instrumenta do začetka delovanja sklada, tako pravijo, minilo še precej več časa.
Piranski brancin z redukcijo pomaranče
Večina uporabnic in uporabnikov medijev si bo zato dogodek zapomnila po trivialijah. Recimo po gledanju v krožnik. Tokrat so svojo javno funkcijo obveščanja mediji prepoznali v obsežnem navajanju vseh štirih hodov večerje, s katero so postregli predsednicam in predsednikom držav.
Slovenska tiskovna agencija, ki »opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji«, nam je servirala naslednji podatek o jedilniku:
Predsednikom bodo za predjed postregli mariniran file piranskega brancina z redukcijo pomaranče na grahovem pireju z izborom mladih solat s pinjolami in bazilično kremo s paradižniki, so za STA sporočili iz predsednikovega urada.
Sledila bo topla predjed – domači žlikrof na krompirjevi peni z zeliščnim oljem in omako staranega ovčjega sira.
Kuharski mojstri JGZ Brdo so za glavno jed pripravili medaljon telečje ribice z omako veolute na brokolijevem kuliju in jurčkov nadev v fillo testu s sotiranimi vršički belušev in romanesca z lešnikovim granulatom.
Visoki gostje se bodo na koncu posladkali z mandljevo pito z ribezom ter moussom z jagodnim polnilom ob pehtranovi kremi z jagodičevjem na sadni omaki.
Predsedniki bodo ob večerji nazdravili z izbranimi slovenskimi vini – chardonnayem, duetom in rumenim muškatom.
Jurčkov nadev v fillo testu
Novico o »sladkanju z mandljevo pito z ribezom« so z veseljem povzemali številni drugi mediji. Učinek se groteskno podvoji, če ga poskušamo uvideti z vidika delovanja tiskovnih agencij in tega, čemur danes pravimo reciklažno novinarstvo. Torej ene od rakastih ran sodobnega novinarstva, kjer se funkcija njihovega delovanja zvede na prazno povzemanje sporočil za javnost in že pripravljenih novic tiskovnih agencij – v našem primeru predvsem STA.
Novico o medaljonu telečje ribice z omako veolute na brokolijevem kuliju in jurčkov nadev v fillo testu s sotiranimi vršički belušev in romanesca z lešnikovim granulatom so hiteli natančno povzemati na RTV Slovenija, POP TV, Večeru, Svetu24 in drugod.
Reciklažno novinarstvo, angleško churnalism, je najbrž eden najbolj prepoznavnih indicev, kako danes novinarji opravljajo svoj poklic in kako ga dejansko ne bi smeli. V praksi to pomeni, da pasivno predelujejo, reciklirajo, povzemajo in vnovič objavljajo prejeto besedilo, ki so ga prejeli od tiskovne agencije. V tem primeru o pehtranovi kremi z jagodičevjem na sadni omaki.
Zato je v dobi reciklažnega novinarstva postalo skrajno pomembno, kako delujejo in o čem pišejo tiskovne agencije – kar se znajde na njihovem repertoarju, bo obarvalo celotno medijsko poročanje. V majhni Sloveniji je to še bolj očitno, in to na dveh stopnjah: da bo o čem poročala STA, bo nadvse odločilno pri oblikovanju javnega mnenja. Nato pa še, kako bo poročala.
Firbcanje in servilnost novinarjev
Britanski novinar Nick Davies je v svoji knjigi Flat Earth News povzel študijo Univerze v Cardiffu, ki je pregledala 2000 medijskih novic v časopisih Times, Telegraph, Guardian, Independent in the Daily Mail. Ugotovili so, da je kar 80 odstotkov zgodb v britanskem kakovostnem tisku neizvirnih, torej posledica mehaničnih povzemanj tiskovnih agencij in piarovskih izjav, medtem ko so le 12 odstotkov zgodb ustvarili novinarji. Reciklažno novinarstvo nesporno prispeva k zatonu resnega novinarskega in njihovega poslanstva, zmanjšuje kakovost medijskih zgodb, odpira prostor za napake in potvorbe, končno pa tudi veča možnost politične instrumentalizacije, saj so take agencije največkrat finančno podprte s strani države.
Kaj nam potemtakem sporoča gurmanska novica o nazdravljanju z izbranimi slovenskimi vini, chardonnayem, duetom in rumenim muškatom? Da naši novinarji preveč gledajo v krožnike politikov. Da so preveč servilni, da služijo napačnemu namenu. Seveda ne le zaradi navedenega kuharskega primera, ampak znova nam pove, da je naše novinarstvo v krizi, ko slepo sledi povzetkom tiskovnih agencij, kar res ne more biti poglavitna naloga medijev v javni sferi. Sploh ne takrat, ko se približa firbcanju in koketiranju z državljani glede informiranja o dogodku, od katerega pa, kakšna ironija, res ne bo ostalo kaj veliko več od političnega sončenja in štirih hodov na večerji v predsedniški palači.
Ampak kaj bi to. Pomembno je znova, da so uredniki vzhičeno hvalijo z večjo branostjo svojih spletnih strani. Za ceno kakšnega novinarstva so to dosegli, pa raje previdno zamolčijo.
You must be logged in to post a comment.