Šarčev sekretar in dno Piranskega zaliva

Uresničuje se moja prognoza, da bo Damir Črnčec postal mlinsko kolo, zvezano okoli vratu predsednika vlade. S to razliko, da zdaj bolj kaže, da ne bo potonilo na dnu oceana, temveč že prej na dnu Piranskega zaliva.

Zakaj? Ker je Marjan Šarec storil še eno v nizu svojih začetnih napak: ne samo, da je prvi dan postroja svoje vlade na mesto državnega sekretarja v svojem kabinetu postavil notoričnega ksenofoba in netilca sovraštva, in ne samo, da napake ni želel popraviti po nizu protestov v civilni družbi in končno tudi stranke Levica, zdaj se je odločil, da bo Črnčec novi šef skupine za implementacijo arbitražne sodbe, kjer se bo upiral bizantinski realpolitiki, če uporabim njegovo karakterizacijo.

Kako je Šarec manipuliral

O katastrofalnem imenovanju sekretarja sem pisal v prispevku Zakaj je novi državni sekretar Damir Črnčec simptom Šarčeve vlade?, o Šarčevih izgovorih, češ da ob sebi potrebuje strokovnjaka za varnostna vprašanja, ki bo postal mlinski kamen, v Predsednik vlade, ki bi zavezal jezik svojemu sekretarju, o lažnem argumentu iz solidarnosti do Črnčeca s strani njegovih poslancev pa v Druga priložnost kot lažni humanizem: zakaj je pismo Šarčevih poslancev groteskno. Že doslej je bilo popolnoma jasno najmanj eno, da bo namreč Šarec v kateri koli svoji prihodnji obsodbi ksenofobije, rasizma in sovražnega govora že samo zaradi svojega sekretarja popolnoma neverodostojen. S tem, ko ga je spustil k sebi, se je vsem na očeh temu odpovedal.

In kaj predstavlja dodelitev nove funkcije Črnčecu? Še eno napako. Za začetek že v argumentaciji: je res postala meja s Hrvaško za Šarčevo vlado novo varnostno vprašanje? Če se je premier ob vseh protestih civilne družbe zaradi svojega sekretarja zaklinjal, da potrebuje ob sebi odličnega strokovnjaka za obveščevalno-varnostno področje, ki očitno nima najmanjšega ponosa, da bi odstopil po tistem, ko mu je šef temeljito opral možgane in mu prepovedal misliti tisto, kar misli, ga je zdaj postavil na čelo skupine, kamor znova ne sodi. Povedano drugače: zaenkrat je videti, da je Šarec zgolj javno manipuliral, da potrebuje strokovnjaka za varnost! Na takšnem mestu vodje skupine bi pričakovali izkušenega mednarodnega pravnika, Črnčec pa ni ne pravnik in še manj izkušen na tem področju.

Univerzalni ekstremist

Še huje, domnevni strokovnjak za ekstremizem je v bistvu sam videti kot ekstremist – in to na vseh področjih. Dolgoletno druženje z Janšo je iz njega izklesalo polnokrvnega nacionalista, ki je zadnja leta stregel s stališči, ki so v odnosu do Hrvaške skrajno nediplomatska in hujskaška, recimo:

»Na zunanjepolitičnem področju pa je treba začeti jasno in glasno sporočati, da je Hrvaška popolnoma neverodostojen in nekredibilen partner, ki si ne zasluži članstva v schengenskem območju.«

Povedano drugače: s tem, ko je Šarec poskušal povleči svojega sekretarja na neko drugo področje, je čisto pozabil, da je ta zaradi svojega ekstremizma na vse strani znova neprimerna izbira. Da ima v svojem kabinetu ksenofoba ne samo do muslimanov, temveč tudi do Hrvatov. Kar so opazili že na Hrvaškem leta 2015, ko je njihov Dnevnik opozoril, kaj si Črnčec misli o njih: namreč da uporabljajo silo, trike, nemoralnost in makiavelizem, da bi prišli do svojega cilja. Zapisali so, ne edini:

Damir Crnčec, nekadašnji ravnatelj slovenske obavještajne službe SOVA i savjetnik za sigurnost bivšeg premijera Janeza Janša, navodi u svom članku u ljubljanskom tjedniku “Reporter” da Hrvatska pokušava srušiti arbitražni sporazum svim sredstvima “bizantinske realpolitike”jer je postala svjesna da će rezultat arbitraže ići u korist Slovenije.

“To je realpolitika koja koristi silu, trikove, nemoralnost i makijavelizam u vanjskoj politici. Hrvatska je takav odnos prema Sloveniji iskazivala cijelo vrijeme nakon 1991. godine”, navodi Crnčec.

Piranha proti slavonskemu brancinu

Res imamo dobre razloge za bojazen, da bo Šarčev sekretar novo vlado potisnil na dno Piranskega zaliva, s tem pa Slovenijo kot takšno. Če uporabim metaforiko novopečenega šefa skupine za implementacijo arbitražne sodbe, ki je v svojih mnogoterih nestrpnih stališčih javno poduhovičil tudi o novi hrvaški ribi: Šarec v Piranski zaliv politično nemodro in nediplomatsko spušča piranho, ki bo pokončala slavonskega brancina. Strokovnjak za varnostna vprašanja končno postaja strokovnjak za nevarnostna.

Sicer lahko ugibamo, ali je niz zgrešenih odločitev pri predsedniku vlade posledica neverjetnega političnega amaterizma in odsotnosti sleherne zdravorazumske presoje, ali pa mu res diši kri. Nič od tega ni nekaj, česar bi se lahko veselili.