::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Politična homofobija med poslanci

Nova Koražija gej

Nova24TV: vse mora biti in tudi je že v naslovu

Breznik JJ Koražija kultura oblačenja

Tvit poslanca Franca Breznika: skrb za dostojnost in odkrivanje sramote

Politična homofobija je na novem odkritem pohodu zasmehovanja. Tudi pri nas znova dobiva domovinsko pravico – paralelno ob legitimaciji sovraštva, islamofobije, ksenofobije, rasizma, nestrpnosti in diskriminacije. Zdi se, kakor da smo v zadnjih letih mentalno zdrsnili nekam daleč nazaj, anemično zatajili že pridobljene in normalizirane pravice, a si tega ne želimo priznati. Ker je videti kot epizoda iz slabega filma preteklosti, ki je ne želimo obujati v spomin s svojo pozornostjo. A je tukaj in vztraja.

Zakaj politična? Ne samo, ker izvira iz političnih vrst in je skozi njihove medije skrbno dirigirana, temveč ker se je že prelevila v razvito psihopolitično taktiko prepričevanja svojih volivcev in končno vseh državljank in državljanov. Z njo se želi doseči politične cilje in naštete prakse so le pomožno orodje pri doseganju posvečenega smotra.

Tako imenovana horizontalna opresija se skozi takšne taktike politične homofobije izvaja skozi pritisk na LGBT skupnost in odkrito izražanje občutkov posmeha, zastraševanja, norčevanja, zahtevo po ukinitvi financiranja, kot je nedavno jasno povedala Generacija identitete, vedno bolj odkriti think tank ali možganski trust zmagovitega poraženca letošnjih volitev.

Načini njene artikulacije so različni, največkrat se sovraštvo želi doseči skozi širjenje prezira in gnusa, ker se zasmehovana skupnost ne izraža glede na pričakovane heteronormativne, družbeno »sprejemljive« kodekse obnašanja.

Vsekakor sta se politični taktiki homofobnosti razcepili na dve pogosto navzoči obliki: (1) neposredno pobalinsko norčevanje iz konkretnih oseb na eni strani in nato še (2) posredno hlinjeno skrb za izgled, oblačilno kulturo in modni slog na drugi. Skrb za le eno izmed sramotno kršenih form zapovedane heteronormativnosti.

V danem primeru celo do poslanca iz nasprotnega tabora in nekoga, s katerim se denimo Janez Janša in Franc Breznik vsakodnevno srečujeta v parlamentu. S tem je progresirana politična homofobija pridobila na še eni potezi: postala je zelo osebna.

Information

This entry was posted on 22/09/2018 by in mediji.
%d bloggers like this: