Herbicidna medijska pomirjujočost

Sredi novembra lani sem, kot član in z dovoljenjem Ekološke iniciative Rače, javno zastavil vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan, trenutno pretendent za novega predsednika Državnega zbora.

Zgodba je preprosta in trenutno zaradi zgodovinske sodbe proti Monsantu, ki mora plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine, tudi zelo aktualna: je glifosat rakotvoren ali ni?

Ameriški porotniki so očitno presodili, da je, stroka je razdeljena, politične inštitucije tudi, Evropska unija pa se zaenkrat ne more odločiti, ali bi ga prepovedala ali ne, zato njegovo uporabo podaljšuje v prihodnost.

Slovenski mediji žal niso zaznali dejstva, na katerega sem opozoril: da minister Židan govori eno in dela drugo. Govori, da se mora uporaba glifosata v Sloveniji takoj prepovedati, brez prehodnega obdobja, potem pa točno dva dni kasneje (!) naša država kot članica EU glasuje za podaljšanje dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let – in to brez omejitev, ki jih je napovedal minister.

Ključen del zapisa in povzetek STA sta objavljena spodaj, s povezavama vred do celotnih besedil. Pomembno pri tem je vedeti naslednje, in na to opozarjam: čeprav je takrat v novinarskem odzivu na moje javno zastavljeno vprašanje Ministrstvo za kmetijstvo obljubilo odgovor v decembru 2017, ga do danes nisem videl, še manj prejel.

Židanu zato očitam, da ravna neresno in neverodostojno: ob tem celo dajem popolnoma ob stran oceno o tem, ali glifosat je rakotvoren ali ne, ker v danem kontekstu ni relevantna. Njegova izjava v povzetku za STA z dne 7. decembra 2017 je bila več kot nedvoumna:

Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram.

Obljuba torej ni le, da se glifosat v Sloveniji v celoti takoj prepove na nekmetijskih zemljiščih, temveč tudi kmetijskih – ob prehodnem obdobju. Ker trenutno naše kmetijstvo in država v celoti ne pozna drugega ustreznega herbicida, bi takšna prepoved imela izjemno široke in nepredvidljive posledice v naslednjih desetih letih. O njih in kmetijskih politiki bi morali vedeti kaj več.

Kaj se dogaja tri četrt leta kasneje? Nikomur mar in tu se šele začne moja poanta: ne samo, da Ministrstvo za kmetijstvo govori ena in dela drugo, v državi po vsem sodeč nikomur, in še najmanj medijem, ni kaj prida do vednosti o tem, kakšna je perspektiva Slovenije na področju uporabe herbicidov. Tudi se ne more zgoditi, da bi pri tako centralnem vprašanju na ministrstvu čutilo dolžnost pojasniti svoje natančnejše projekcije umika uporabe glifosata in še bolj, zakaj je le dva dni po takšni izjavi Slovenija glasovala točno v nasprotju z napovedjo. Ob opozorilih, da so potrebe po zatiranju plevela dejansko vedno višje in da se je pri nas v obdobju zadnjih 30 let razširilo okoli 150 invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Kot rečeno: opozarjam zgolj na realnost strokovnih zadreg.

Bolj enigmatična od vseh teh dilem je samo še novinarska anemija ali morda nekompetenca zaznati ključno – in ne ljubi se mi ugibati, ali se to dogaja iz kakšne posebne servilnosti do politike. Le s takšno razlago je mogoče razumeti prispevek, kot je bil tisti v včerajšnjem Dnevniku na TV Slovenija, ko nas je dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ob zgodovinski tožbi proti Monsantu hitel miriti, da glifosat ni rakotvoren in da po oceni vseh strokovnjakov ni nobenih razlogov, da bi dvomili v varnost.

Ne, dlje od te pomirjajočosti ta medijska rutina običajno ne seže.

P.S.

Odlomek iz pisma z zastavljenim vprašanjem Ministrstvu za kmetijstvo in povezava na cel zapis:

Odkar je ameriška multinacionalka Albaugh, ki ima proizvodni obrat lociran v središču Rač pri Mariboru, javno napovedala, da želi v Račah kar šestkratno povečati zmogljivosti za proizvodnjo sredstev na osnovi glifosata, ki bodo, če bodo pridobili potrebno okoljevarstveno soglasje, več kot 150-krat večje od letne porabe herbicidov na osnovi glifosata v Sloveniji, v Ekološki iniciativi Rače še intenzivneje spremljamo namere podjetja in dogajanje v povezavi s podaljšanjem dovoljenja za glifosat.

Evropski parlament je oktobra letos glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do 15. decembra leta 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe zaradi vedno glasnejših pomislekov o njegovi morebitni rakotvornosti. Nezavezujoča resolucija je bila sprejeta, zanjo je glasovalo 355 poslancev, 204 so bili proti, 111 je bilo vzdržanih. Obenem je  Evropska komisija junija 2016 za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata, kar pomeni do konca letošnjega leta. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravila mnenje o njegovi morebitni rakotvornosti. Zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov se razprave med članicami EU, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljujejo.

Z zanimanjem smo zato prisluhnili stališču kmetijskega ministra Dejana Židana v Bruslju letošnjega 7. novembra. Pojasnil je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev: »Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo« in napovedal odločno ravnanje naše države: »V Sloveniji bomo šli samostojno po tej poti, da se tam (op. a. – na nekmetijskih zemljiščih) enostavno uporaba glifosata takoj prepove, brez prehodnega obdobja«. Po njegovem je, smo lahko prebrali, edini pravi ukrep pri tem prepoved fitofarmacevtskih sredstev v celoti. V praksi to pomeni, je še dodal, usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije, kar da prinaša podražitev proizvodnje hrane. In to je po njegovem cena, ki jo moramo plačati.

Spodbudne besede ministra, ki je kar nekaj svojega življenja preživel prav v Račah, pa so se v rekordno hitrem času razblinile. Že dva dni kasneje so članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister. Potrebna večina za podaljšanje dovoljenja za uporabo Glifosata v pristojnem odboru 28 članic ni bila dosežena, pri čemer pa je Slovenija glasovala za brezpogojno podaljšanje. Zakaj? Kot so pojasnili, le zato, da se kmetijstvo lahko prilagodi posledicam ukinitve uporabe.

Povzetek zgornjega pisma pri STA in povezava na prispevek:

Po zadnjem podaljšanju soglasja za uporabo glifosata v EU junija 2016 so se zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov razprave med članicami, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljevale. Zato so v iniciativi z zanimanjem prisluhnili stališču ministra Židana v Bruslju 7. novembra, ko je dejal, da je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev, da je glifosat treba prepovedati ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo.

Ker je takrat napovedal odločno ravnanje Slovenije, da bo zagovarjala takojšnjo prepoved na nekmetijskih zemljiščih, jih je, kot je v imenu iniciative zapisal Boris Vezjak, presenetilo, da so se spodbudne besede ministra v rekordno hitrem času razblinile.

Že nekaj dni pozneje so namreč članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister Židan, Slovenija pa je glasovala za brezpogojno podaljšanje.

Če v Račah še nekako razumejo, da se mora kmetijstvo prilagoditi posledicam ukinitve uporabe, pa ne morejo razumeti, zakaj je minister Židan le dva dneva pred glasovanjem povedal nekaj čisto drugega, in sicer da prehodnega obdobja vsaj za uporabo na nekmetijskih zemljiščih ne bo.