Predsednik Pahor o skrivnostih frizerskega populizma

Pahorjev flirt populizem je včasih tudi frizerski populizem. Kaj se zgodi, ko se ob srečanju z dijaki predsednik republike sooči z vprašanjem, v katerem bi moral prepoznati samega sebe?

Nihče ne pravi, da se ni. V posebnem prispevku sem že primerjal Pahorja in Donalda Trumpa. Dijakovo vprašanje je merilo na razlago tega, kaj storiti v času manipulacij in populizma? Predsednik se je nato moral opredeliti do »nove komunikacije« v menda novih časih, kjer ni bil pripravljen grajati populizma. Nasprotno, Pahor ga razume kot izziv, kot alternativo, ki ji je treba prisluhniti:

V zadnjem obdobju je opazen porast manipulacije politike in medijev, ki ima pomembne posledice. V ZDA so na primer ljudje volili Donalda Trumpa zgolj zato, ker ni politik. To se mi zdi skrb zbujajoče. Kaj menite o tem? Saj na primer ne obiščemo kirurga in mu izrazimo želje, da bi nas operiral frizer, ker nočemo, da operacijo izvede kirurg.

Nekaterih stvari ne morem komentirati zaradi svojega položaja. Tradicionalne oblike političnega izrekanja postajajo zastarele zlasti zaradi vrste novih tehnologij ter okostenelosti obnašanj in programov, ki jih je prerasel čas. Politika je na prelomnici, ko mora premisliti, kako bo vzpostavila stik z ljudmi. Morala bo najti nove poti komunikacije v novem času. V nasprotnem primeru se bo politika, ki se ima za dostojno, znašla v situaciji, ko je ljudje ne bodo tako razumeli. Sem in tja se to že dogaja. Na vseh področjih bomo doživljali verjetno precej večje spremembe, kot se zavedamo. V Avstriji na primer nobenemu kandidatu iz velikih političnih strank ni uspelo na volitvah, tako je bilo tudi v prvem krogu volitev v Franciji. V ZDA se je Donald Trump do pred kratkim izrekal za demokrata, potem je vstopil v republikanski tabor z resnejšimi odpori vodilnih republikanskih podpornikov za njegovo kandidaturo. Vse to kaže na veliko kompleksnost novih političnih fenomenov, ljudje pa tradicionalnim oblikam dialoga in sporočil ne verjamejo več. Iščejo alternativne, ki so izrečene na drugačen način. Moramo prisluhniti temu, kar imenujemo populizem. To je priložnost za tradicionalno politiko, da premisli svoj način komunikacije. Če pa se bomo samo delali, da je nekaj nedostojno in da ne sodi v politični prostor, bodo zmagovali tisti z zamislimi, ki so daleč od tega, kar po mojem nas, demokracijo, ohranja pri življenju – z drugačnimi oblikami in celo z drugačnimi vrednotami, ki nas bodo začele ogrožati. Vsi se bomo morali začeti prilagajati okoliščinam, ki smo jim priča. Ljudje so naveličani svojih stisk in skrbi, na katere uradna politika s svojimi tradicionalnimi načini ne odgovarja več. Zato so pripravljeni tvegati, da jih bo »operiral frizer«.

Prakticirati populizem

Predsednikov odgovor dijaku je torej presenetljivo afirmativen, naslovnika bi dejansko moral šokirati. Če je ta pričakoval trohico kritičnosti do tega, da danes politiki postajajo ljudje, ki nimajo nobenih političnih znanj in je bila njegova poanta, da nam mora to vzbujati strah in bojazen, ga je Pahor maksimalno presenetil – in moral bi vso javnost, če bi še imela kakšna pričakovanja do njega.

Če je želel dijak od njega slišati, da ne moremo dovoliti, da frizerji operirajo, kot se je glasila njegova kontrastna primera, ker tega dejansko res »nočemo«, pri čemer si je obetal predsednikov konsenz, je slednji navidez presenetljivo ponudil na tej strani večkrat analizirano pojasnilo, da so časi danes drugačni. Zato skoraj ni več stvari, ki bi bila »nedostojna« in bi »ne sodila v politični prostor«. Če poenostavimo v lapidarnem slogu, je prejel tak odgovor: danes so časi takšni, da politiki morajo biti podobni frizerjem, ki operirajo.

Rešitev je »prilagajanje okoliščinam, ki smo jim priča«, na koncu pa brezrezervna legitimacija nove vloge politikov, ki jo evidentno sprejema in racionalizira: možnost, da »jih bo operiral frizer«, je treba po Pahorju razumeti kot razumljivo tveganje, ki so ga sprejeli nase. Naloga, v katero so tako rekoč porinjeni. Predsednik ne samo, da razume populizem, ampak ga tudi želi podpreti in prakticirati. Spodletelo argumentacijsko srečanje med dijakom in njim ne bi moglo biti večje.

Pahorjeva operacije glave

Ker je bila uporabljena metafora s strani dijaka nesporno predstavljena kot nekaj, kar velja za nevarno ravnanje politikov, lahko v zgornjem pojasnilu pomeni le, da Pahor izkazuje veliko razumevanje, tako rekoč nujo v tovrstnih komunikacijskih agendah svojih kolegov.

In res, pri tem je močno konsistenten: tako kot na načelni ravni očitno sprejema Trumpov populizem in perverzno potrebo po njem pripisuje ljudem, ne politikom, kar pomeni, da se mu tovrstna demagogija zdi povsem racionalna in sprejemljiva, je ravno sam najboljši zgled tovrstnega ravnanja. Vemo, da je ob tem celo ponosen.

Nič hudega sluteči dijak najbrž sploh ni vedel, da je med mnogimi opravili Pahor že počel ravno to, kar je sam omenil kot eksces in nato pričakoval, da ga bo naslovnik podprl v stališču. Sicer ni dobesedno operiral, je pa kot Friseurmeister operiral pred firbčno množico:

Danilo Türk je v volilni tekmi leta 2012 nekoč omenil, da upa, da njegov konkurent med številnimi flirt opravili ne bo opravljal še naloge zobozdravnika – želel je duhovito povedati, da bi se tega res morali bati.

Najbrž je res nekaj več tistih drugih, ki bi Pahorju dovolili, da jim uredi pričesko, kajti zdi se, da je posledice nerodnega posega v tem primeru lažje sanirati. Dijakova zadrega je prejkone tudi v tem, da sam ne bi želel biti med njimi.

Dokler imamo take dijake, z dovolj zdrave pameti, je to morda še edino upanje za našo državo. Tisto sicer, ki jo po malem izgubljamo zaradi večine, fascinirane nad populizmom koketa tisočerih obrazov. Predsednik ima najbrž za vse skeptike že pripravljen lahkoten odgovor: če ljudje res močno in dolgo časa želijo, da jih operira frizer, jim tega ni možno preprečiti.

Drži: če jih operira predsednik, velja podobno.

Več:

Popularnost in populizem: v čem je Pahor podoben Trumpu in obratno

Pahorjev flirtajoči populizem z enim-izmed-nas

Barbika, naš instagram predsednik