Mariborsko trganje marjetice: bi odstopil, ne bi odstopil, bi…

Na vzhodu nič novega, mesto Maribor je izpod klobuka danes dobilo dva nova podžupana. Prava gentlemanska zamenjava za dve podžupanji. Če smo točnejši, je po odstopu dveh podžupanj mesto izgubilo le še enega podžupana, kajti drugi si je premislil in se postavil na laž. Je s tem sramota manjša, je večja?

Saša Pelko in Zdravko Luketič sta novo-stara izbira na mestu, ki ga v vstajniškem mestu po emblematični eri notorične Astrid Bah zasedata predstavnika Fištravčeve liste in stranke NSi.

Izbira prvega je najmanjše možno presenečenje. V resnici je za nekatere izbrance degradacija: s funkcije nadžupana. Ne le z vidika vstajniške občinske kvote, ki si lasti župana in ga je mentalno ugrabila, tudi zaradi finančnega vložka iz zasebnega žepa – če naj temu verjamemo – in hkrati blokiranih tekočih računov zasebnega podjetja, kot je poročal Večer. Seveda je bralec že uganil, da bosta oba podžupana svojo funkcijo opravljala poklicno proti plačilu:

Čeprav je Darko Berlič, vodja štaba in še eden od administratorjev facebook strani, sprva trdil, da so to financirali s prostovoljnimi prispevki podpornikov, se je kasneje izkazalo, da je dobrih 13 tisoč evrov plačalo Pelkovo podjetje Mediasplet. “Verjamem v to zgodbo, na listi bom kandidiral tudi za mestni svet. Sem solastnik uspešnega podjetja, vendar nisem med tistimi, ki se postavljajo z novim beemvejem,” je pojasnjeval Pelko, ki je, zato, da je lahko kandidiral, spremenil tudi naslov stalnega prebivališča. Po vnovični izvolitvi je prevzel vodenje svetniške skupine v mestnem svetu, prejšnji teden pa je nanj župan prenesel tudi nekatera pooblastila za vodenje občine v njegovi odsotnosti. Med naraščanjem Pelkovega političnega vpliva pa je padala njegova poslovna uspešnost. Kot kažejo javni podatki, je namreč njegovo podjetje Mediasplet lani krepko zabredlo v rdeče številke in leto končalo s 33 tisoč evri izgube. Zaradi tega je v zadnjem letu dni imelo kar 138 dni blokiran tekoči račun.

A še veliko bolj od nadvse pričakovanega imenovanja Pelka je zanimiv razplet glede podžupana Luketiča. Namreč le kakšen mesec nazaj je ta napovedal odstop s tega mesta. Takole so ga sami ponosno in indignirano razglašali avgusta letos:

Danes je podžupan Zdravko Luketič seznanil župana Andreja Fištravca, da bo z mesta podžupana odstopil konec septembra. Kot je v sporočilu za javnost zapisal Fištravec je “Zdravko Luketič pokazal svojo odgovornost do podžupanskega mesta, ki ga zaseda in to s tem, da bo svojo funkcijo podžupana opravljal do konca meseca septembra.”

Glede odgovornosti so se strinjali tudi v Luketičevi Novi Sloveniji, kjer so napovedali zanesljiv odstop:

Predsednik lokalnega odbora stranke, Bernard Memon, sedaj razlaga, da so s prenehanjem koalicije prenehali tudi razlogi za opravljanje izvršilne funkcije: „Naš podžupan bo v naslednjih dneh zagotovo odstopil. Res pa je, da moramo do občanov biti korektni.“

Drži, na koncu so bili silno korektni, snedli so besedo. Kaj so navajali kot argument odstopa? Naslednje: »Ker je župan razpustil koalicijo in tako ni več večine, ki bi zagotavljala uresničevanje zavez zapisanih v koalicijski pogodbi pa tudi novih programskih ciljev, ki bi uživali zadostno podporo v mestnem svetu za njihovo uresničitev do ponovnih volitev, glede na potek dosedanje politične dinamike ocenjujem, da ni več podlage za moje nadaljnje opravljanje podžupanske funkcije.« Tako Luketič, ki je pojasnil, da se vrača v službo v UKC Maribor. Memon pa je opozarjal, da »je situacija v Mariboru resna in pravi, da mesto ne sme postati talec ene svetniške skupine, župan pa s pogostimi menjavami direktorjev uprave, ne postopa odgovorno.

Danes je postalo jasno, koliko šteje krščanska beseda: v Novi Sloveniji so se izkazali za nenačelne lažnive kljukce. Vedno je intrigrantno videti verbalne vaje v takih primerih: kako so se izvijali iz lastne obljube o odstopu? Luketič je nenadoma ugotovil, da takrat župan še ni predstavil nove platforme projektnega sodelovanja. Zdaj jo je. In to je tisto novo dejstvo, ki ga je prepričalo. Pa še k politični stabilnosti mesta bodo menda prispevali:

“V svoji izjavi konec avgusta sem jasno zapisal, da je moj odstop logična posledica razpustitve koalicije in da župan Fištravec še ni predstavil nove platforme projektnega sodelovanja. To je mestnim svetnikom zdaj predstavil, menim, da predstavlja novo dejstvo političnega delovanja v mestu. Zato smo na mestnem odboru stranke NSi, na poziv župana dr. Andreja Fištravca, “soglasno” odločili, da nadaljujem delo podžupana, in na ta način prispevamo k politični stabilnosti mesta. Zlasti na področju spodbujanja gospodarstva, ki mu kot stranka v našem programu namenjamo posebno pozornost.”

Če bi misel poskušali razviti do konca, je Nova Slovenija končno ugotovila sapo jemajoč recept: da se splača politično načelnost žrtvovati za politično stabilnost. Na ravni principov je seveda to hudo naivna razlaga: težko je verjeti, da takšnemu saltu mortale ni botrovalo kaj drugega kot zasebna in strankarska oportunost.

Po drugi strani ta ustreza opisu odpovedi načelnosti. Toda kaj je s politično stabilnostjo? Po neki splošni razlagi je ta tisto, na katero bi se smel vstajniški župan sklicevati – če se mu ne bi vstajniki že dolgo nazaj odrekli in ga razglasili za pomoto stoletja. A jo zlahka, kot geslo, pripišemu Luketiču in Novi Sloveniji še iz časov Franca Kanglerja, ki sta ga prvi in druga podpirala: sredi razjarjene množice, ko se je moral skrivati pred njo, in sredi razpadajočega mestnega sveta so bili takšni pozivi za kliko na oblasti smiselni.

Ja, politična stabilnost je postala označevalec vladarjev, ki bi morali odstopiti, a se oklepajo svojega korita. In njihovih odstopajočih, a nikoli odstoplih podanikov.