Pahor v Marofu: ko suženjstvo premaga flirt

Zdaj, ko se je razkrilo, kako grozljivo so bile kršene temeljne pravice delavcev v podjetju Marof Trade iz Loške doline, kjer govorimo o trgovini ljudi, izkoriščanju tujih delavcev, delu brez pogodbe o zaposlitvi in življenju delavcev v neustreznih pogojih, se poraja vprašanje, ali bi se lahko priglasil k besedi predsednik republike Borut Pahor.

Obstaja ne samo en, temveč vsaj dva dobra razloga, da si vzame čas ob svojem flirtanju z ljudstvom in stori kaj svoji moralni avtoriteti primernega: v času svoje predsedniške kampanje je namreč Pahor na povabilo istih delodajalcev, ki so skupaj z mrežo podizvajalcev kršili številne predpise s področja zaposlovanja in davčne zakonodaje, ne samo obiskal Marof Trade, temveč se v tem istem podjetju preizkušal v svoji klasični flirt disciplini kot njihov delavec.

Njegovo delo na črno so takrat reklamirali na njegovi spletni strani in nas družno spodbujali:

Predsedniški kandidat Borut Pahor je v okviru že 45. projekta “SKUPAJ – spodbujajmo drug drugega” prostovoljno delal v okviru Gozdnega gospodarstva Postojna in sicer v lesno-predelovalnem podjetju Marof Trade v Starem trgu pri Ložu. V dopoldanski izmeni je delal na stroju za žaganje hlodovine, nato pa še na oddelku za sortiranje rezanih kosov lesa za izdelavo AB opažnih plošč, ki se uporabljajo v gradbeništvu po celem svetu, saj je podjetje večinsko izvozno naravnano.

Glede nečesa bi se lahko strinjali: nehumanost in flirtajoči populizem ne gresta skupaj, sploh ne na isti lokaciji. Seveda ne moremo Pahorja obtožiti kakšne posebne soodgovornosti, lahko pa upamo, da ga bo spomin na njegovo volontiranje v podjetju Marof Trade opomnil, da so tamkajšnji sotrpini ravno tako na poseben način volontirali – veliko njih za 150 evrov na mesec po 12 ali 16 ur dnevno.

Zgodba o podjetju Marof ostaja velik izziv za novinarje, ki zaenkrat v medijskih poročilih še zdaleč niso uspeli niti približno navesti potencialno odgovornih oseb in razkriti okoliščin.

Toda pred še večjo izkušnjo je predsednik, ki je ob koncu od svojega flirtajočega volontiranja zelo veliko pridobil: postal je predsednik države. Njegovi sodelavci v Marofu so izgubili vse, sploh pa svojo človečnost.

Pahor bi res moral začutiti kanček odgovornosti in sočutja ter državljanom zaupati, kaj si misli o novodobnem suženjstvu – o njegovem prostovoljstvu sicer vemo že dovolj.