Kako »smo« popravili Jeleno Aščić

Današnji Utrip (30.1.2016) smo številni z zanimanjem pričakovali. Ne zaradi siceršnje vsebinske plati, bolj zaradi napovedanega opravičila in popravka po tistem, ko je bila avtorica prejšnjega, Jelena Aščić, deležna huronskih žalitev in ogorčenja zaradi svojega nedolžnega stavka o »Janševi vojski«. V kontekstu cenzure prispevka o sovraštvu do novinarjev in širše sem že podrobneje pisal.

Pričakovanja so se uresničila, govorice so bile točne: uredniki TV Slovenija so v dodatku oddaji izpeljali nekaj, kar je videti kot popravek ali opravičilo. Tehnično vzeto pa ni nič od obojega. Naj pojasnim.

Anticipirana dilema je bila, ali bo to bolj njihovo lastno opravičilo, s katerim se bodo distancirali od novinarkinega stavka: z njim je v prejšnjem Utripu pospremila njegovo idejo o ustanavljanju nacionalne garde. Druga možnost uporabe je klasičen popravek, ki ga želi ali zahteva prizadeta stran. Kdo torej? Sam Janez Janša ali morda, v širšem smislu, njegova stranka SDS.

Če si ogledamo približno enominuten popravek, ki so ga ločili od Utripa in objavili po odjavni špici, v njem ne najdemo nujnih elementov ne opravičila in tudi ne popravka. Ker izjava spominja predvsem na slednjega, se je treba zavedati, da njihovo objavljanje regulira Zakon o medijih.

Če je odgovorna urednica presodila, da sta bila s stavkom Jelene Aščić prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa – takšna je uradna dikcija – potem mora na njihovo pobudo takšen popravek objaviti. Težava je v tem, da iz prikazanega ne moremo vedeti, ali se je to res zgodilo.

Popravek namreč ni podpisan. Še huje, po tretjem odstavku 27. člena istega zakona mora vsaka objava biti jasno označena kot popravek, lahko pa tudi z oznako »prikaz nasprotnih dejstev«. Razen tega mora vsebovati ime prizadetega in navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša.

Utripov popravek pa izpušča oba navedena elementa in zato povzroča že komične učinke: predvsem ugibanje, kdo je njegov avtor.

V začetnem delu je citirana trditev »In medtem ko se vlada in ljudstvo ukvarjata z migranti, pašteto in komedijo, vodja opozicije snuje svojo vojsko«, ki je nato označena za neresnično in pospremljena z zanikanjem: »Vodja opozicije ne snuje svoje vojske«.

Temu sledi tehnična razlaga o »podrejenosti« nacionalne garde Slovenski vojski skozi citat Aleša Hojsa, kar naj bi mehanično dokazovalo, da ta ne bo »zasebna«.

Na koncu je dodan še stavek o predstavitvi ideje o nacionalni gardi, za katerega je povedano, da »smo ga obširno predstavili«.

Kdo je ta prva oseba množine, kdo je ta neimenovani »smo«?

Seveda lahko domnevamo, da nam to pojasnjujejo v stranki SDS, vedeti pa zanesljivo tega ne moremo. Samoumevnost, s katero se pozicija izjavljanja tistega »smo« vpisuje v register vodstva TV Slovenija, nenadoma briše razliko med pozicijo njenih urednikov in domnevnega uveljavitelja pravice do popravka.

Kakor da bi bili na nekakšni Janševi televiziji, kjer »smo« prepoznavo denotira »naše« občestvo – kdo ga tvori, ni treba posebej razlagati. In ker ni, podpis pod popravek smiselno ni potreben.

Na koncu lahko zgolj ugibamo, ali so, čeprav so bili vsem na očeh, na nacionalki zgolj diletantsko in mimo zakona izpeljali popravek. Možnost, ki bi si je morali želeti, kajti njena alternativa je precej hujša in tiči v spoznanju, da je njegova vojska bistveno širša, kot smo domnevali in bili pripravljeni tajiti.

Več:

http://vezjak.com/2016/01/29/primer-ascic-kako-prispevke-na-tv-slovenija-mecejo-v-kos/