Resno se sprašujem, kakšen globinski smisel imajo zapisi, razen omogočanja avtopromocije tistega, ki so mu namenjeni, kakršen je Delov. Da je Božiček prinesel Romanu Vodebu vrnjen profil na Facebooku? Tako piše. In potem preberemo:
“Tisoče levičarjev sem prepričal in sem postal kar nekakšen njihov neformalni predstavnik.”
Na referendumu je po Vodebu zmagalo tisto, kar je moralno korektno in etično neoporečno: “Ljudje so iz leve, legebitrovsko-feministične indoktrinacije, vendarle izluščili bistvo: otrokove pravice (do očeta in matere) morajo biti nad pravicami spolno frustrirane manjšine istospolnih.”
Vodeb ocenjuje, da bi bil referendumski rezultat, če bi imel aktiven profil na facebooku, precej drugačen: “Vsaj 70:30 v korist proti.”
Kaj nam prispevek sploh sporoča? Novinarka Polona Malovrh z zgodbo dejansko neposredno reklamira napihnjenost in aroganco sogovornika. Še več, promovira njegovo homofobijo, njegovo sovraštvo do gejev in lezbijk. V trenutkih, ko ni cehovske solidarnosti, ko se odvijajo odpuščanja v njihovi hiši, to ni kaj prida dobra tendenca za slovensko novinarstvo. In za Delo seveda še manj.
Kaj namreč sploh legitimira takšen nekritičen diskurz, s čim ga lahko upravičimo? Če je to podatek, da so nekomu v obratovanje vrnili Facebook profil, ker ga je nekdo prijavil zaradi sovražnega govora, če je to vsa informacija, ki nas mora zanimati, potem se naj pri tem neha. Vse ostalo je čista promocija avtorja in medijska reprodukcija taistih sovražnih stališč. Dokler nekdo zelo jasno ni povedal gospodu, kar mu gre.
Delo je na svojo tovrstno dolžnost pozabilo.
You must be logged in to post a comment.